-
1 per
[pə:]1) (out of: We have less than one mistake per page.) na2) (for each: The dinner will cost $15 per person.) po3) (in each: six times per week.) na•- per cent* * *[pə:]prepositionpo, naeconomy as per account — po priloženem računueconomy as per your letter — po vašem pismuper annum — na leto, letnoper diem — na dan, dnevnoper mensem — na mesec, mesečnoper capita — na glavo, po človekuper head — na glavo, po človekuper procurationem (p.p.) — po pooblaščencucolloquially as per usual — kot običajno -
2 ad nauseam
[aed nɔsiəm]adverbtako, da se človeku želodec obrača -
3 anthropoid
[aenmropɔid]1.adjectivečloveku podoben;2.nounčlovečnjak -
4 anthropology
[ænƟrə'polə‹i](the study of human society, customs, beliefs etc.) antropologija- anthropologist* * *[ænmropólədži]nounantropologija, nauk o človeku -
5 anthropomorphic
[ænmropomɔ:fik]adjective ( anthropomorphically adverb)antropomorfen, človeku podoben -
6 anthropomorphous
[ænmropomɔ:fəs]adjective ( anthropomorphously adverb)antropomorfen, človeku podoben -
7 breath-taking
[brémteikiŋ]adjective ( breath-takingly adverb)ki zapre človeku sapo; figuratively presenetljiv -
8 butter
1. noun(a fatty substance made from cream by churning.) maslo2. verb(to spread with butter: She buttered the bread.) namazati z maslom- buttery- butterfingers
- butterscotch
- butter up* * *I [bʌtə]nounmaslo; figuratively dobrikanje, laskanje, prilizovanjehe looks as if butter would not melt in his mouth — videti je, kakor da ne bi znal do pet štetito quarrel with one's bread and butter — godrnjati čez svoje opravke, sam sebi škodovatirank butter — žarko, pokvarjeno masloII [bʌtə]transitive verbnamazati, zabeliti z maslom; figuratively dobrikati, prilizovati se, laskatifair ( —ali fine, kind) words butter no parsnips — z lepimi besedami se ne da popraviti, od lepih besed se ne da živetito know on which side one's bread is buttered — vedeti, kaj človeku koristicolloquially to butter up — laskati, dobrikati se -
9 curl
[kə:l] 1. verb1) (to twist or turn (especially hair) into small coils or rolls: My hair curls easily.) kodrati (se)2) ((sometimes with up) to move in curves; to bend or roll: The paper curled (up) at the edges.) zviti se2. noun1) (a coil of hair etc.) koder2) (the quality of being curled: My hair has very little curl in it.) kodravost•- curler- curly
- curliness
- curl up* * *I [kə:l]nounkoder, kodrček; spirala; obroček; šobljenje, zavijanjeII [kə:l]1.transitive verbkodrati, gubati; šobiti; valoviti; grbančiti;2.intransitive verbgubati, kodrati, grbančiti se; valovatito make one's hair curl — povzročiti, da se človeku lasje ježijocurl your hair with it! — solit se pojdi!to curl up — skodrati; zviti se; slang sport prevrniti se, pasti -
10 frank
[fræŋk] 1. adjective(saying or showing openly what is in one's mind; honest: a frank person; a frank reply.) odkritosrčen2. verb(to mark a letter by machine to show that postage has been paid.) frankirati- frankly* * *I [fræŋk]adjective ( frankly adverb)odkrit, iskren; prostodušenII [fræŋk]transitive verbarchaic poslati nefrankirano pismo; plačati poštnino, frankirati; pripeljati koga brez vstopnice; plačati stroške za koga; (against, from) prizanesti komuIII [fræŋk]nounpodpis osebe, ki sme pošiljati nefrankirana pisma; pismo ali ovojnica od take osebeIV [fræŋk]nouncolloquially hrenovka -
11 hand
[hænd] 1. noun1) (the part of the body at the end of the arm.) roka2) (a pointer on a clock, watch etc: Clocks usually have an hour hand and a minute hand.) kazalec3) (a person employed as a helper, crew member etc: a farm hand; All hands on deck!) pomočnik4) (help; assistance: Can I lend a hand?; Give me a hand with this box, please.) pomoč5) (a set of playing-cards dealt to a person: I had a very good hand so I thought I had a chance of winning.) karte v roki6) (a measure (approximately centimetres) used for measuring the height of horses: a horse of 14 hands.) dlan (mera)7) (handwriting: written in a neat hand.) pisava2. verb(often with back, down, up etc)1) (to give (something) to someone by hand: I handed him the book; He handed it back to me; I'll go up the ladder, and you can hand the tools up to me.) izročiti2) (to pass, transfer etc into another's care etc: That is the end of my report from Paris. I'll now hand you back to Fred Smith in the television studio in London.) predati•- handful- handbag
- handbill
- handbook
- handbrake
- handcuff
- handcuffs
- hand-lens
- handmade
- hand-operated
- hand-out
- hand-picked
- handshake
- handstand
- handwriting
- handwritten
- at hand
- at the hands of
- be hand in glove with someone
- be hand in glove
- by hand
- fall into the hands of someone
- fall into the hands
- force someone's hand
- get one's hands on
- give/lend a helping hand
- hand down
- hand in
- hand in hand
- hand on
- hand out
- hand-out
- handout
- hand over
- hand over fist
- hands down
- hands off!
- hands-on
- hands up!
- hand to hand
- have a hand in something
- have a hand in
- have/get/gain the upper hand
- hold hands with someone
- hold hands
- in good hands
- in hand
- in the hands of
- keep one's hand in
- off one's hands
- on hand
- on the one hand... on the other hand
-... on the other hand
- out of hand
- shake hands with someone / shake someone's hand
- shake hands with / shake someone's hand
- a show of hands
- take in hand
- to hand* * *I [hænd]nounroka, prednja noga četveronožca, noga (sokolova), škarnik (rakov); spretnost, ročnost, izurjenost; strokovnjak, izvedenec; vodenje; izvedba, izvajanje; delo; pomoč; človek, sluga, delavec, mornar; plural mornarji, posadka (ladje), tovarniški delavci; postopek, način; moč, premoč, oblast, vpliv; posredovanje, posrednik; vir (podatkov); snubitev; lastnina, lastnik; kartanje, kvartač, karte v roki; urni kazalec; pisava, podpis, znak; dlan (mera, 10,16 cm); šop (banan, tobačnih listov); theatre slang ploskanje, aplavz; stran, smerall hands — vsa posadka, vsi delavcion all hands — povsod, na vseh stranehat hand — blizu, pri rokiby hand — ročno, na roko (narejeno)figuratively clean hands — čiste roke, čista vestfrom second hand — iz druge roke; ponošen, rabljen, antikvaričenheavy on hand — dolgočasen, mučenwith a high hand — drzno, predrzno, nadutohand over hand ( —ali fist) — preprijemanje (pri plezanju); figuratively na vrat na nos, hitro, igrajein hand — v roki, v delu, na razpolago, pod nadzorstvom, skupaj, vzajemno, roko v rokinear at hand — pri roki, blizua niggling hand — nečitljiva pisava, čačkaan old hand — strokovnjak, star lisjakoff hand — nepripravljen, brez obotavljanja, desna stranhands off! — roke proč!on hand — v roki, na zalogi, v breme, prisoten; American pri roki, pri sebiout of hand — nepripravljen, takoj, ekstempore, nenadzorovan, divjihands up! — roke kvišku!a slack hand — brezdelje, brezbrižnostto (one's) hand — pri roki, dosegljiv, pripravljen, na razpolagounder the hand — pod roko, skrivajunder the hand of — podpisani...the upper hand — premoč, nadvladaZ glagoli: to ask for a girl's hand — prositi dekle za roko, zasnubitito be on s.o.'s hands — biti komu na vratu, skrbito come to hand — priti v roke, dospetito change hands — menjati lastnika, priti v druge roketo fall into s.o.'s hands — priti komu v rokefiguratively to feed out of s.o.'s hand — komu iz rok jestito get s.o. in hand — dobiti koga v roketo get off one's hands — otresti se česa, znebiti seto get out of hand — iz rok se izmuzniti, izgubiti oblast nadto give one's hand to — poročiti se s kom, roko komu datito give one's hand on a bargain — v roko si seči, skleniti kupčijo, obljubitito give s.o. a free hand — dati komu proste roketo give s.o. a hand — iti komu na roko, pomagati, ploskati komuto go hand in hand with figuratively & literatureeral v korak s kom stopatito have a hand for — biti spreten, nadarjen za kajto have o.s. well in hand — dobro se obvladatito have time on one's hands — ne vedeti kam s časom, imeti mnogo prostega časato let one's temper get out of hand — ne obvladati se, podivjatito lay hands on — vzeti, najti, roko na kaj položitito lay hands on o.s. — roko nase položiti, napraviti samomorto put one's hand in one's pocket — seči v žep, prispevati v denarjufiguratively to put one's hands on — najti, spomniti seto put ( —ali set, turn) one's hands to — v roke vzeti, poprijeti seto shake s.o. by the hand — stisniti komu rokoto show one's hand — ali to have a show of hands figuratively odkriti svoje karte, pokazati svoj pravi namenit shows a master's hand — mojstrsko je, kaže na mojstrato take s.o. by the hand — koga za roko prijeti, figuratively vzeti koga pod svoje okriljeto take in hand — vzeti v roke, lotiti seto take s.th. off one's hands — kupiti kaj od koga; pomagati komu, da se česa znebifiguratively to wash one's hands of — umiti si roke, odkloniti odgovornostto win hands down — z lahkoto dobiti, igraje zmagatiII [hænd]transitive verbvročiti, podati; voditi za roko, spremiti; podati roko v pomoč; ravnati s, znautical zviti jadra; American slang to hand it to s.o. — nekomu povedati, komu poročatiAmerican slang you must hand it to him — to mu moraš pustiti, to mu moraš priznatito hand s.o. in (out of) the car — pomagati komu v avto (iz avta) -
12 hit
[hit] 1. present participle - hitting; verb1) (to (cause or allow to) come into hard contact with: The ball hit him on the head; He hit his head on/against a low branch; The car hit a lamp-post; He hit me on the head with a bottle; He was hit by a bullet; That boxer can certainly hit hard!) udariti, zadeti2) (to make hard contact with (something), and force or cause it to move in some direction: The batsman hit the ball (over the wall).) odbiti3) (to cause to suffer: The farmers were badly hit by the lack of rain; Her husband's death hit her hard.) prizadeti4) (to find; to succeed in reaching: His second arrow hit the bull's-eye; Take the path across the fields and you'll hit the road; She used to be a famous soprano but she cannot hit the high notes now.) zadeti, naleteti na2. noun1) (the act of hitting: That was a good hit.) udarec2) (a point scored by hitting a target etc: He scored five hits.) zadetek3) (something which is popular or successful: The play/record is a hit; ( also adjective) a hit song.) uspešnica•- hit-or-miss
- hit back
- hit below the belt
- hit it off
- hit on
- hit out
- make a hit with* * *I [hit]nounudarec (at komu); zadetek, sreča; posrečena misel, posrečena pripomba, uspel poskus; uspela knjiga, popevka, drama itd.; American printing odtisII [hit]1.transitive verbudariti, poriniti, zadeti; figuratively prizadeti; zaleteti se v; figuratively naleteti na, najti; zadeti, uganiti; figuratively ostro kritizirati, bičati (napake); doseči, uspeti;2.intransitive verbtolči (at po); slučajno naleteti (on, upon na); zadeti ( against na); American colloquially vžgati, teči (motor)to be hard ( —ali badly) hit by — biti močno prizadet od, izgubiti veliko denarjaAmerican to hit the books — guliti secolloquially to hit the bottle — pijančevatito hit s.o. a blow — koga močno udaritito hit s.o. below the belt — udariti pod pasom (boks), nepošteno se boriti, nečastno ravnatiAmerican colloquially to hit on all four cylinders — dobro teči, figuratively dobro potekatito hit s.o.'s fancy ( —ali taste) — zadeti, uganiti okus nekogato hit home — zadeti v živec, priti do živcato hit s.o. home — zavrniti koga, zasoliti jo komuhit hard! — močno udari!to hit the jackpot — terno zadeti, priti nenadoma do denarjafiguratively to hit a man when he is down — zadati udarce človeku v nesrečinautical to hit a mine — zadeti na minoAmerican to hit the numbers pool — zadeti pti lotuto hit the spot — pravo zadeti, zadovoljitiAmerican colloquially to hit the town — prispeti v mestocolloquially to hit it up — pošteno se česa lotiti -
13 kickshaw
[kíkšɔ:]nounničevost, malenkost; nenasitljiva poslastica -
14 like
I 1. adjective(the same or similar: They're as like as two peas.) podoben2. preposition(the same as or similar to; in the same or a similar way as: He climbs like a cat; She is like her mother.) kakor3. noun(someone or something which is the same or as good etc as another: You won't see his like / their like again.) nekaj takega kot4. conjunction((especially American) in the same or a similar way as: No-one does it like he does.) tako kot- likely- likelihood
- liken
- likeness
- likewise
- like-minded
- a likely story!
- as likely as not
- be like someone
- feel like
- he is likely to
- look like
- not likely! II verb1) (to be pleased with; to find pleasant or agreeable: I like him very much; I like the way you've decorated this room.) imeti rad, biti všeč2) (to enjoy: I like gardening.) imeti rad•- likeable- likable
- liking
- should/would like
- take a liking to* * *I [laik]adjectiveenak, podoben, sličen (komu, čemu)and ( —ali or) the like — in tako dalje, in temu sličnowhat is he like? — kakšen je?II [laik]adverb archaic enako, slično; vulgar tako rekočIII [laik]prepositionto look like — biti podoben komu, čemuwhat does he look like? — kako izgleda?to feel like s.th. — biti pri volji za kaj, biti razpoložen za kajI feel like sleeping — rad bi spal, želim si spatilike that — tak, tako, na tak načincolloquially this is something like! — to se lepo sliši, to je že boljšecolloquially that is more like it! — to se že boljše slišilike father, like son — jabolko ne pade daleč od drevesalike master, like man — kakršen gospodar, tak slugalike a shot — kot bi izstrelil, brez pomislekacolloquially like anything — besno, noro, kot norIV [laik]conjunctionvulgar & colloquially ko da bi (za popolnim stavkom)he trembled like he was afraid — trepetal je, ko da bi se balV [laik]nounnekaj sličnega, nekaj takega, nekaj enakega; sport izenačevalen udarec (golf)and the like in — slično, in tako daljemix with your likes! — druži se s sebi enakimicolloquially the likes of me — meni enakicolloquially not for the likes of me — ne za ljudi mojega kovaVI [laik]1.transitive verbrad imeti, marati, ugajati, všeč biti; rad (jesti, piti itd.); colloquially prijati, dobro deti;2.intransitive verbhoteti, želetiI like that! — kaj takega!what do you like better? — kaj imaš rajši?I like coffee, but it does not like me — rad imam kavo, a ne dene mi dobrodo as you like — delaj, kar hočešif you like — če hočeš, če želišI am stupid if you like but — mogoče sem neumen, vendarVII [laik]nounnagnjenje, posebna ljubezen -
15 manward
[maenwə:d]adjective & adverbproti človeku -
16 mortal
['mo:tl] 1. adjective1) (liable to die; unable to live for ever: Man is mortal.) smrten2) (of or causing death: a mortal illness; mortal enemies (= enemies willing to fight each other till death); mortal combat.) smrten2. noun(a human being: All mortals must die sometime.) smrtnik- mortally
- mortal sin* * *I [mɔ:tl]adjective ( mortally adverb)smrten, umrljiv; smrtonosen, smrtno nevaren (to); ogorčen, neizprosen, smrtni (sovražnik); človeški, zemeljski, minljiv; colloquially dolgočasen; colloquially strašanski, silencolloquially for two mortal hours — dve neznosno dolgi uricolloquially by no mortal means — človeku nemogočecolloquially of no mortal use — popolnoma nekoristnocolloquially in a mortal hurry — v silni nagliciII [mɔ:tl]nounsmrtnik -
17 old
[əuld]1) (advanced in age: an old man; He is too old to live alone.) star2) (having a certain age: He is thirty years old.) star3) (having existed for a long time: an old building; Those trees are very old.) star4) (no longer useful: She threw away the old shoes.) star5) (belonging to times long ago: old civilizations like that of Greece.) star•- old age- old boy/girl
- old-fashioned
- old hand
- old maid
- the old* * *I [óuld]adjectivestar, postaran, starikav; zastarel, oguljen, ponošen; izkušen; slang sijajen, odličen; obledel (barva), moten (barva)young aud old — staro in mlado, vsiBritish English slang old bean ( —ali egg, fellow, fruit, thing, top) — "stari"old bird — star lisjak, premetenecold man — "stari" (mož, oče, predstojnik, kapitan ladje itd.)old man of the sea — vsiljivec, podrepnežcolloquially my old man — moj stari, moj možold woman — "stara" (žena, mati, predstojnica itd.), bojazljivec, nergačold salt, old whale — star, izkušen mornarof old standing — že dolgo v navadi, že zdavnaj uvedenslang any old thing — karkoliBritish English Old Lady of Threadneedle Street — angleška narodna bankaAmerican Old Glory — ameriška zastavaAmerican Old Man River — vzdevek za reko MississippiII [óuld]noundavninaof old — v davnem času, iz davnine, davnofrom old — iz davnine, od nekdaj -
18 refreshment
[rifréšmənt]nounosvežilo, okrepčilo, prigrizek; (navadno) refreshments plural pijača ali hrana, ki osveži, okrepča; odpočitek, svežina -
19 remain
[rə'mein]1) (to be left: Only two tins of soup remain; Very little remained of the cinema after the fire; A great many things still remain to be done.) preostati2) (to stay; not to leave: I shall remain here.) ostati3) (to continue to be: The problem remains unsolved.) ostajati•- remains* * *I [riméin]noun(večinoma plural) (pre)ostanek; poslednji ostanki; preživela oseba, preživelec; zapuščina (književnih del)the remains of a meal, of an army — ostanki obeda, vojskeII [riméin]intransitive verb (pre)ostati; preosta(ja)tito remain on hand commerce ostati neprodan (o blagu)I remain yours truly N.N. — (na koncu pisma) ostajam Vaš vdani N. N.it remains to be seen, it remains to be proved — to bomo (še) videli, to je treba še dokazatiis there any oil remaining in the cruet? — je ostalo še kaj olja v steklenički?the only pleasure that remains to an old man — edino veselje, ki (še) preostane staremu človeku -
20 rive
[ráiv]transitive verb & intransitive verbpreklati (se), razklati (se), (raz)cepiti (se), (raz)trgati (se), póčiti (o srcu); figuratively streti (srce)
- 1
- 2
См. также в других словарях:
člôvek — éka m ed. in dv. (ó ẹ) 1. bitje, ki je sposobno misliti in govoriti: človek in narava; človek se rodi, umrje; te živali se bojijo človeka; anatomija človeka; razlika med človekom in živaljo 2. oseba neglede na spol ali oseba moškega spola: neki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pomágati — am, in pomágati in pomagáti am nedov. in dov. (á; á á á) 1. opravljati delo, del dela namesto drugega: fant rad pomaga; nikomur noče pomagati; pomagati materi, sosedom; otroci mu že pomagajo; pomagati kuhati, pospravljati; pomagati na polju, pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
srcé — á s, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi sŕce; kot nagovor tudi sŕce (ẹ̑; ȓ) 1. votel mišičast organ v prsni votlini, ki poganja kri po žilah: srce bije, utripa; med boleznijo mu je opešalo srce; srce udari približno 70 krat na minuto;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Czech declension — describes the declension, or system of grammatically determined modifications, in nouns, adjectives, pronouns and numerals in the Czech language. There is a system of 7 cases (nominative, genitive, dative, accusative, vocative, locative and… … Wikipedia
Männliche Deklination im Slowenischen — Bei männlichen Nomen unterscheidet man grundsätzlich belebte und unbelebte nach der Form im Akkusativ Einzahl. Bei unbelebten ist der Akkusativ von Substantiv und Adjektiv mit dem Nominativ identisch. Bei belebten ist der Akkusativ mit dem… … Deutsch Wikipedia
Antonin Sova — Antonín Sova Antonín Sova en 1885. Antonín Sova, né à Pacov le 26 février 1864 et mort à Pacov le 8 août 1928, est un poète symboliste tchèque. Il fut directeur de la Bibliothèque municipale de Prague … Wikipédia en Français
Antonín Sova — en 1885. Antonín Sova, né à Pacov le 26 février 1864 et mort à Pacov le 16 août 1928, est un poète symboliste tchèque. Il fut directeur de la Bibliothèque municipale de Prague … Wikipédia en Français
bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podóben — bna o prid., podóbnejši (ọ ọ̄) 1. ki se ujema med seboj po a) nekaterih (bistvenih) lastnostih: imava podobne čevlje; kupil sem si podobno obleko kot ti / stanujem v podobni hiši, kot je tvoja / ljudje s podobnimi nazori / kljub takim in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ustávljati — am nedov. (á) 1. delati, povzročati, da se kaj preneha gibati, premikati: ustavljati avtomobil, konja / miličniki so ustavljali vsa vozila; z roko ustavljati; elipt. ustavljam, ustavljam, pa noben voznik ne ustavi / ustavljati mimoidoče // delati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzgíb — a m (ȋ) 1. malo zaznaven, rahel gib, zlasti navzgor: naredila je vzgib z roko; z vzgibom glave je vrgel lase nazaj / pozdravil je z vzgibom glave // tak gib, s katerim se kaj izraža: ni prezrla niti najmanjšega vzgiba na njegovem obrazu; vzgib… … Slovar slovenskega knjižnega jezika