-
81 common
['komən] 1. adjective1) (seen or happening often; quite normal or usual: a common occurrence; These birds are not so common nowadays.) običajen2) (belonging equally to, or shared by, more than one: This knowledge is common to all of us; We share a common language.) skupen3) (publicly owned: common property.) javen4) (coarse or impolite: She uses some very common expressions.) prostaški5) (of ordinary, not high, social rank: the common people.) poprečen6) (of a noun, not beginning with a capital letter (except at the beginning of a sentence): The house is empty.) obči2. noun((a piece of) public land for everyone to use, with few or no buildings: the village common.) občinsko zemljišče- commoner- common knowledge
- common law
- common-law
- commonplace
- common-room
- common sense
- the Common Market
- the House of Commons
- the Commons
- in common* * *I [kɔmən]adjective ( commonly adverb)skupen, javen; navaden, poprečen, obči; prostaški, plebejski, vulgarento make common cause with — podpirati kaj, delati za isto stvarslang common or garden — zelo vsakdanji, šablonskimusic common chord — trozvokgrammar common gender — dvojni spolII [kɔmən]nounobčinsko zemljišče, občinski pašnik; juridically dohodek od zemljišča -
82 enough
1. adjective(in the number or quantity etc needed: Have you enough money to pay for the books?; food enough for everyone.) zadosten2. pronoun(the amount needed: He has had enough to eat; I've had enough of her rudeness.) dovolj3. adverb1) (to the degree needed: Is it hot enough?; He swam well enough to pass the test.) dovolj2) (one must admit; you must agree: She's pretty enough, but not beautiful; Oddly enough, it isn't raining.) dovolj* * *I [inʌf]adjectivezadostenwe have time enough ( —ali enough time) — dovolj časa imamo, ne mudi se namII [inʌf]adverbdovolj, zadosti; popolnoma, povsemit is not good enough — ne splača se, ni vrednowell enough — še kar dobro, znosnosure enough — gotovo, prav zaresIII [inʌf]nounzadostnost, zadovoljivostenough is as good as a feast — če imaš dovolj, ne potrebuješ večcry "enough"! — priznaj poraz! -
83 green
[ɡri:n] 1. adjective1) (of the colour of growing grass or the leaves of most plants: a green hat.) zelen2) (not ripe: green bananas.) zelen3) (without experience: Only someone as green as you would believe a story like that.) zelen4) (looking as if one is about to be sick; very pale: He was green with envy (= very jealous).) zelen2. noun1) (the colour of grass or the leaves of plants: the green of the trees in summer.) zelena barva2) (something (eg paint) green in colour: I've used up all my green.) zelena barva3) (an area of grass: a village green.) zelenica4) (an area of grass on a golf course with a small hole in the centre.) travnati del igrišča za golf5) (concerned with the protection of the environment: green issues; a green political party.)•- greenish- greens
- greenfly
- greengage
- greengrocer
- greenhouse
- greenhouse effect
- the green light* * *I [gri:n]adjectivezelen; svež, mlad, nov; nezrel, neizkušen; bledfiguratively nevoščljiv, ljubosumen; botany green agaric — sivkagreen hand — novinec, zelenecgreen light — zelena luč; figuratively prosta pot; uradna odobritevgreen eye — zavist, ljubosumnostII [gri:n]nounzelena barva, zelenilo; mladost, svežina, neizkušenost; igrišče (na trati); plural sveža zelenjavaIII [gri:n]1.intransitive verbzeleneti, pozeleneti;2.transitive verb(po)zeleniti; slang prevarati, za nos potegniti, preslepiti, prekaniti -
84 hurry
1. verb1) (to (cause to) move or act quickly, often too quickly: You'd better hurry if you want to catch that bus; If you hurry me, I'll make mistakes.) pohiteti; priganjati2) (to convey quickly: After the accident, the injured man was hurried to the hospital.) hitro prepeljati2. noun1) (the act of doing something quickly, often too quickly: In his hurry to leave, he fell and broke his arm.) naglica2) (the need to do something quickly: Is there any hurry for this job?) potreba po naglici•- hurried- hurriedly
- in a hurry
- hurry up* * *I [hʌri]nounnaglica, prenagljenostcolloquially not in a hurry — ne tako kmaluin a hurry — v naglici, hitroII [hʌri]1.transitive verb2.intransitive verbpohiteti (često z up); odhiteti (away, off); hiteti ( along)to hurry over s.th. — nekaj na hitro ali površno napravitito hurry on with s.th. — pohiteti s čim -
85 ill
[il] 1. comparative - worse; adjective1) (not in good health; not well: She was ill for a long time.) bolan2) (bad: ill health; These pills have no ill effects.) slab3) (evil or unlucky: ill luck.) zel2. adverb(not easily: We could ill afford to lose that money.) težko3. noun1) (evil: I would never wish anyone ill.) zlo2) (trouble: all the ills of this world.) tegobe•- ill-- illness
- ill-at-ease
- ill-fated
- ill-feeling
- ill-mannered / ill-bred
- ill-tempered / ill-natured
- ill-treat
- ill-treatment
- ill-use
- ill-will
- be taken ill* * *I [il]adjectiveslab, zloben, zèl; poguben, škodljiv, zlohoten; neugoden; sovražen, okruten; bolan (of, with)to do an ill turn to s.o. — škoditi komuto do s.o. an ill service — napraviti komu medvedjo uslugowith an ill grace — nerad, nevoljnoill weeds grow apace — kopriva ne pozebe, plevel dobro uspevaII [il]adverbslabo, hudo; težko, komajto bear s.th. ill — težko kaj prenašatito do s.o. ill — škoditi komuill at ease — neprijeten, slab počutekill got, ill spent — kakor pridobljeno, tako izgubljenoto speak (think) ill of s.o. — o nekom slabo govoriti (misliti)to take ill — zameriti, šteti v zloto turn out ill — ponesrečiti se, ne uspetiit went ill with him — zanj se je slabo izteklo, izkupil jo jeIII [il]nounzlo, zloba; škoda, nesreča; pokvarjenost; plural tegobe, nesreče -
86 lark
I noun(a general name for several types of singing-bird, especially the skylark, which flies high into the air as it sings.) škrjanecII noun(a piece of fun or mischief.) šala* * *I [la:k]nounškrjanecif the sky fall we shall catch larks — ni tako hudo, kot se vidiII [la:k]nounburka, šalawhat a lark! — kako zabavno!III [la:k]intransitive verbzbijati šale, veseliti se, zabavati se -
87 milk
[milk] 1. noun(a white liquid produced by female mammals as food for their young: The commonest source of milk is the cow.) mleko2. verb(to obtain milk from: The farmer milks his cows each day.) molsti- milky- milkiness
- milkmaid
- milkman
- milkshake
- milk tooth
- the Milky Way* * *I [milk]nounmleko; botany mleček; mineralogy motnost (v diamantu)figuratively milk for babes — literarna plažawhat's flurried your milk? — kaj te je tako razburilo?milk and honey — med in mleko, obiljeII [milk]1.transitive verbmolsti; izmolsti (denar); slang prisluškovati telefonskemu pogovoru figuratively krasti vesti ( from);2.intransitive verbdajati mlekoto milk the ram ( —ali bull, pigeon) — poskušati nekaj nemogočega, zahtevati nemogoče -
88 mutualize
[mjú:tjuəlaiz]transitive verbeconomy preosnovati podjetje tako, da imajo uslužbenci ali odjemalci večino deležev -
89 nothing
1. pronoun(no thing; not anything: There was nothing in the cupboard; I have nothing new to say.) nič2. noun(the number 0; nought: The final score was five - nothing (= 5 - 0).) ničla3. adverb(not at all: He's nothing like his father.) sploh ne- come to nothing
- for nothing
- have nothing to do with
- make nothing of
- mean nothing to
- next to nothing
- nothing but
- nothing doing!
- there is nothing to it
- think nothing of
- to say nothing of* * *I [nʌmiŋ]adverbnič, niti malo, sploh neII [nʌmiŋ]nounnič; figuratively ničevost, malenkost, niče; plural nepomembnosti, prazno govoričenjefor nothing — zaman, zastonjnot for nothing — ne zastonj, ne brez razlogaslang nothing doing — od tega ne bo ničthat's nothing — nič ne de, nič ne pomenithere's nothing in it — ni res, ni važnothere's nothing for it but to — ni alternative, ne preostane nič drugeganothing like leather — vsak berač svojo malho hvali, zadostuje kar imašto make nothing of — ne moči razumeti, ne imeti za važno, ne izkoristiti, omalovaževatito say nothing of — kaj šele, da ne rečemto dance on nothing — biti obešen, visetineck or nothing — na kocki, vse ali ničnothing short of — popolnoma, popolnonothing venture nothing have — kdor nič ne tvega, nič ne dobiall to nothing — popolnoma, v največji meri -
90 on
[on] 1. preposition1) (touching, fixed to, covering etc the upper or outer side of: The book was lying on the table; He was standing on the floor; She wore a hat on her head.) na2) (in or into (a vehicle, train etc): We were sitting on the bus; I got on the wrong bus.) v, na3) (at or during a certain day, time etc: on Monday; On his arrival, he went straight to bed.) v4) (about: a book on the theatre.) o5) (in the state or process of: He's on holiday.) na6) (supported by: She was standing on one leg.) na7) (receiving, taking: on drugs; on a diet.) na8) (taking part in: He is on the committee; Which detective is working on this case?) v; na9) (towards: They marched on the town.) na; proti10) (near or beside: a shop on the main road.) ob11) (by means of: He played a tune on the violin; I spoke to him on the telephone.) na, po12) (being carried by: The thief had the stolen jewels on him.) pri13) (when (something is, or has been, done): On investigation, there proved to be no need to panic.) med, ob14) (followed by: disaster on disaster.) za2. adverb1) ((especially of something being worn) so as to be touching, fixed to, covering etc the upper or outer side of: She put her hat on.) na2) (used to show a continuing state etc, onwards: She kept on asking questions; They moved on.) naprej3) (( also adjective) (of electric light, machines etc) working: The television is on; Turn/Switch the light on.) vključen4) (( also adjective) (of films etc) able to be seen: There's a good film on at the cinema this week.) na sporedu5) (( also adjective) in or into a vehicle, train etc: The bus stopped and we got on.) na, v3. adjective1) (in progress: The game was on.) v teku2) (not cancelled: Is the party on tonight?) še veljati•- oncoming- ongoing
- onwards
- onward
- be on to someone
- be on to
- on and on
- on time
- on to / onto* * *I [ɔn]preposition1.na (on earth, on the radio);2.figurativelyna ( based on facts ki temelji na dejstvih, on demand na zahtevo, to borrow on jewels izposoditi si denar na nakit, a duty on silk carina na svilo, interest on one's capital obresti na kapital);3.(ki si sledi) za ( loss on loss izguba za izgubo);4.(zaposlen) pri, v (to be on a committee, jury, the general staff biti v komisiji, v poroti, pri generalštabu);5.(stanje) v, na ( on duty v službi, dežuren, on fire v ognju, gori, on strike v stavki, on leave na dopustu, on sale na prodaj);6.(namerjen) na, proti (an attack on s.o. napad na koga, a joke on me šala na moj račun, the strain tells on him napor ga zdeluje);7.(predmet, tema) o (a lecture on s.th. p redavanje o čem, to talk on a subject govoriti o nekem predmetu);8.(časovno za en dan) v, na; po, ob ( on Sunday v nedeljo, on April 1 prvega aprila; on his arrival ob njegovem prihodu, on being asked ko so me vprašali);razno: that is a new one on me — to je zame novo, za to še nisem slišalon edge — ko na trnju, nervozenon hand — pri roki, na zalogion one's own — samostojen, neodvisenhave you a match on you? — imaš kakšno vžigalico pri sebi?American colloquially to have nothing on s.o. — ne imeti nič proti komuII [ɔn]adverb1.(tudi v zvezi z glagoli) na ( to have a coat ŋ biti oblečen v plašč, imeti plašč na sebito screw on — priviti na kaj);2.razno: on and on — kar naprejon and off — tu in tam, včasihon with the show! — naprej s programom!to be on — biti prižgan (luč, radio), odprt (voda), na programu (igra), v teku (borba)American slang to be on to — spoznati koga ali kaj do dna, dobro poznatito put on one's clothes (shoes, hat) — obleči se (obuti se, pokriti se)III [ɔn]nounsport leva stran (npr. pri kriketu) -
91 parbuckle
[pá:bʌkl]1.nounvrv z dvojno zanko za dviganje sodov;2.transitive verbdvigati ali spuščati s tako vrvjo -
92 rate
[reit] 1. noun1) (the number of occasions within a given period of time when something happens or is done: a high (monthly) accident rate in a factory.) odstotek2) (the number or amount of something (in relation to something else); a ratio: There was a failure rate of one pupil in ten in the exam.) delež3) (the speed with which something happens or is done: He works at a tremendous rate; the rate of increase/expansion.) hitrost4) (the level (of pay), cost etc (of or for something): What is the rate of pay for this job?) tarifa5) ((usually in plural) a tax, especially, in United Kingdom, paid by house-owners etc to help with the running of their town etc.) pristojbina2. verb(to estimate or be estimated, with regard to worth, merit, value etc: I don't rate this book very highly; He doesn't rate very highly as a dramatist in my estimation.) ceniti- rating- at this
- at that rate
- rate of exchange* * *I [réit]nounrazmerje, odnos, mera, proporcija; odstotki; obrok; pristojbina, porto, taksa, tarifa, (predpisana) cena; tečaj, kurz; stopnja; rang; lokalni, občinski davek; kategorija, nautical razred; poprečna hitrost (hoja, hod)at any rate — v vsakem primeru, vsekakor, brezpogojnoat the rate of — po ceni od, po tečaju odat the rate of 5 pounds — za ceno, po ceni ɜ funtovat that rate — v tem primeru, v takih okolnostih, na ta način, če je to takoat this rate — na ta način, če se bo sedanji položaj nadaljevalat a tremendous rate — s strašansko, z noro brzino, hitrostjoby no rate — nikakor, na noben načinrate of exchange — menjalni tečaj; borzni tečajdeath-rate — število smrti, umrljivosta second-rate hotel — hotel II. kategorijeII [réit]transitive verboceniti, določiti vrednost, preceniti; regulirati (kovanje denarja); smatrati (koga), šteti, prištevati, računati ( among med, kot); British English oceniti davek, obdavčiti; nautical uvrstiti (ladjo) v razred ali kategorijo; slang zaslužiti (kaj) po svojem položaju; intransitive verb biti upoštevan, upoštevati se, šteti se, prištevati se, računati se (as kot, med), biti ocenjento rate up a property — oceniti lastnino višje, kot je vrednaIII [réit]transitive verb & intransitive verbošteti, ukoriti, ozmerjati, grajati (at koga), psovati ( for zaradi)IV [réit]transitive verb & intransitive verbgoditi; rositi, močiti (lan) -
93 reach
[ri: ] 1. verb1) (to arrive at (a place, age etc): We'll never reach London before dark; Money is not important when you reach my age; The noise reached our ears; Has the total reached a thousand dollars yet?; Have they reached an agreement yet?) dospeti2) (to (be able to) touch or get hold of (something): My keys have fallen down this hole and I can't reach them.) doseči3) (to stretch out one's hand in order to touch or get hold of something: He reached (across the table) for another cake; She reached out and took the book; He reached across/over and slapped her.) seči4) (to make contact with; to communicate with: If anything happens you can always reach me by phone.) stopiti v stik5) (to stretch or extend: My property reaches from here to the river.) segati2. noun1) (the distance that can be travelled easily: My house is within (easy) reach (of London).) bližina2) (the distance one can stretch one's arm: I keep medicines on the top shelf, out of the children's reach; My keys are down that hole, just out of reach (of my fingers); The boxer has a very long reach.) doseg3) ((usually in plural) a straight part of a river, canal etc: the lower reaches of the Thames.) predeli* * *I [ri:č]noundoseg, sežaj, seganje; razsežnost, prostornost, širina, dolžina, daljina; raven, pregleden del reke med dvema zavojema; del prekopa med dvema zatvornicama; proizvodna, ustvarjalna sposobnost, proizvodnost; sfera vpliva; polje, obseg (moči, sposobnosti); nautical dolžina vrvi, s katero je privezan ogel jadra; archaic morski rokav, zalivout of reach, beyond reach — nedosegljiv, zunaj dosega; nedoumljivto be within (easy) reach — biti dosegljiv, biti blizu, v bližiniis not within my reach — to ni v moji moči, presega moje močito have a wide reach — daleč segati, se razprostiratiII [ri:č]1.transitive verbiztegniti (forth, out), izprožiti (roko); stegniti, razširiti; podati (komu kaj); postreči (komu s čim); odvzeti ( from komu ali čemu); dospeti kam, priti do, segati do, seči; priti do zaključka, razumeti, doumeti, pogruntati, dojeti; imeti vpliv, vplivati, pustiti vtis (na koga); doseči, zadeti, pogoditi (kaj); doživeti, dočakati (starost, dobo, novo izdajo)this book reached its 10 —th edition — ta knjiga je doživela 10. izdajoreach me that book, will you? — podaj mi ono knjigo, prosim!to reach forth one's hand — iztegniti (izprožiti, podati) rokothe water reached my knees — voda mi je segla do kolen;2.intransitive verbseči, poseči (after, at, for po); raztezati se (to k, do), prožiti se; priti (to do), (do)segati; nagniti se ( forward naprej, toward k, proti); figuratively težiti k čemu, iti (at, after za čem), napenjati se; prodreti ( into v), dojeti, doumeti, razumetithe country reaches from the sea to the mountains — dežela sega, se razprostira od morja do gorá -
94 ride
1. past tense - rode; verb1) (to travel or be carried (in a car, train etc or on a bicycle, horse etc): He rides to work every day on an old bicycle; The horsemen rode past.) peljati se, jezditi2) (to (be able to) ride on and control (a horse, bicycle etc): Can you ride a bicycle?) jezditi, peljati se3) (to take part (in a horse-race etc): He's riding in the first race.) tekmovati4) (to go out regularly on horseback (eg as a hobby): My daughter rides every Saturday morning.) jezditi2. noun1) (a journey on horseback, on a bicycle etc: He likes to go for a long ride on a Sunday afternoon.) ježa, vožnja2) (a usually short period of riding on or in something: Can I have a ride on your bike?) vožnja•- rider- riding-school* * *I [ráid]nounjahanje, ježa; vožnja na biciklu, na javnih prometnih sredstvih (avto itd.); jezdna, jahalna pot; military skupina jezdecev rekrutovit is a penny ride to X. — vožnja do ɔ. stane en penito take s.o. for a ride — peljati koga z avtom, vzeti ga na vožnjo z avtom; American slang (od)peljati koga z avtom z namero, da ga ubijemo; speljati na led koga, potegniti kogaII [ráid]1.intransitive verbjahati, jezditi; okobal sedeti; biti primeren za ježo; voziti se, peljati se; (o ladji) plavati na, gibati se, usidrati se, biti zasidran; drveti, hitro voziti; plavati (on nad); ležati, mirovati, počivati (on na); obračati se (on na); tehtati v jahalni obleki; American slang pustiti (stvari) tečihe rides well — on dobro jaha, je dober jezdecto ride on s.o.'s knees — jahati komu na kolenihdo you mind riding with your back to the engine? — vam je vseeno, če se peljete s hrbtom obrnjeni proti lokomotivi?to ride for a fall — vratolomno jezditi (jahati), figuratively nesmotrno delati (ravnati, postopati), drveti v pogubo, biti pred padcem (o vladi itd.)to ride to hounds — goniti (divjad) s psi, iti na lov (na lisico), lovitilet it ride! American slang pusti(te), naj stvar gre, kot hoče!to ride and tie — izmenoma jahati in pešačiti (ob konju), figuratively menjavati se pri delu;2.transitive verbjahati ( a horse — konja), jezditi, okobal sesti na; pustiti (koga) jahati; sedeti na; voziti (bicikel); prejezditi (deželo); dohiteti, prehiteti; (često pasivno) obvladati, tlačiti, mučiti, tiranizirati; (o živalih) naskočiti; American prevoziti z avtom, prejahati (razdaljo, zemljišče itd.)to ride a bicycle — voziti kolo, peljati se na kolesuto ride the high horse figuratively oblastno, gospodovalno se vesti, prevzetovatito ride a hobby figuratively (za)jahati svojega konjičkato ride a joke to death — ponavljati šalo (dovtip) tako dolgo, da izgubi vrednost (postane dolgočasna)to ride shank's mare slang pešačitito ride the waves — jahati ali plavati na valovih; -
95 scorify
[skɔ:rifai]transitive verbstaliti kovino ali rudo, tako da se izloči žlindra -
96 she
[ʃi:] 1. pronoun1) (a female person or animal already spoken about: When the girl saw us, she asked the time.) ona2) (any female person: She who runs the fastest will be the winner.) katera2. noun(a female person or animal: Is a cow a he or a she?) samica- she-* * *[ši:]1.pronounonashe who — tista, ki;2.noun (plural shes, she's) ženska, žensko bitje; žival ženskega spola, samica;3.adjective (v zloženkah) ženski (zlasti o živalih)the only she I admire — edina ženska, ki jo občudujemis the child a he or a she? — je otrok deček ali deklica?I like my new car, she is so smart — všeč mi je moj novi avto, je tako ličenshe-devil — vražja ženska, vrag v ženski podobishe-dragon figuratively hišni zmajshe-king derogatory babji kralj -
97 sleep
[sli:p] 1. past tense, past participle - slept; verb(to rest with the eyes closed and in a state of natural unconsciousness: Goodnight - sleep well!; I can't sleep - my mind is too active.) spati2. noun((a) rest in a state of natural unconsciousness: It is bad for you to have too little sleep, since it makes you tired; I had only four hours' sleep last night.) spanje- sleeper- sleepless
- sleepy
- sleepily
- sleepiness
- sleeping-bag
- sleeping-pill / sleeping-tablet
- sleepwalk
- sleepwalker
- put to sleep
- sleep like a log/top
- sleep off
- sleep on* * *I [sli:p]nounspanje, spanec; zoology zimsko spanje; zaspanost; figuratively smrtno spanje; figuratively mirovanje, počivanje; neaktivnost, mrtvilo; smrtbrief sleep — kratko spanje, spančekbroken sleep — móteno, prekinjeno spanjethe last sleep figuratively večno spanje, smrtsound sleep — zdravo, globoko spanjeto fall on sleep archaic zaspatito go to sleep — zaspati (tudi o nogi itd.), iti spat, figuratively umretithe sleep that knows no waking — spanje, ki ne pozna prebujenja, večno spanje, smrtto put (to send) to sleep — uspavati; figuratively umoriti, spraviti s sveta (brez bolečin); (boksanje) omamiti z udarcemII [sli:p]intransitive verbspati; prespati noč (at pri, in v); figuratively mirovati, počivati, biti nedejaven; spati večno spanje, počivati v grobu; transitive verb prespati; dati (komu) prenočišče, prenočiti (koga)to sleep like a log (like a top) figuratively spati kot ubit, kot polhto sleep light — imeti lahko, rahlo spanjewe'll sleep on it figuratively to bomo prespali; bomo videli jutrilet sleeping dogs lie figuratively pustite te stvari pri miru (da ne bo nevšečnosti)to sleep with one eye open — napol spati, biti napol buden, ostati budento sleep with s.o. — spati s kom, spolno občevati s komto sleep o.s. sober — prespati svojo pijanostwe can sleep five people — lahko prenočimo (imamo postelje, ležišča) za pet osebthe top sleeps — vrtavka spi (stoji) (tj. se vrti tako hitro, da oko ne vidi nobenega premikanja) -
98 slur
I [slə:]nounnejasno, nerazločno izgovarjanje (besed, zlogov); nečitljivo pisanje; obrekovanje, zlobno podtikanje, blatenje; (sramotni) madež (na časti, na imenu); music povezovanje, vezajto cast a slur upon s.th. — delati sramoto čemuto put a slur upon s.o. — obrekovati (oklevetati, očrniti) kogaII [slə:]transitive verb & intransitive verbnejasno (kaj) izgovarjati, požirati (zloge, besede), pisati (besede) strnjeno (tako da jih je težko brati); music peti ali igrati legato (vezano); prikriti, potlačiti (hudodelstvo); zmanjšati; obsolete očrniti, oblatiti (tudi figuratively), oklevetati; printing pomazati, zabrisatito slur over — lahkotno iti preko (napake, dejstva itd.) -
99 sport
[spo:t] 1. noun1) (games or competitions involving physical activity: She's very keen on sport of all kinds.) šport2) (a particular game or amusement of this kind: Hunting, shooting and fishing are not sports I enjoy.) šport3) (a good-natured and obliging person: He's a good sport to agree to do that for us!) dobričina4) (fun; amusement: I only did it for sport.) zabava2. verb(to wear, especially in public: He was sporting a pink tie.) nositi- sporting- sports
- sports car
- sports jacket
- sportsman
- sportswear
- a sporting chance* * *I [spɔ:t]nounšport, razvedrilo, zabava; šala; igra, športna prireditev, tekmovanje; lovski šport, ribolov; kratkočasje; figuratively igrač(k)a, žrtev; figuratively predmet norčevanja, roganja; colloquially športnik, prijeten (dober, vesel, zabaven) človek, dobričina; colloquially uživač, lahkoživec, gizdalin; obsolete ljubimkanje; igračkanje; biology žival ali rastlina, ki se razvija na kak nenavaden način, igra prirode, spačekin sport — v šali, za šaloathletic sport — lahka atletika, lahkoatletsko tekmovanjefield sports — šport na prostem (lov, ribolov, konjske dirke itd.)what sport! — kako zabavno! zelo zabavno!to have good sport — (zlasti) imeti dober ulov (rib), dober lov; prisostvovati lepim tekmovanjem, dirkamhave good sport! — dober lov! veliko sreče pri lovu!to make sport of s.o. — rogati se, posmehovati se komu; zbijati šale s kom, (o)smešiti kogato make sport for s.o. — zabavati, spravljati v smeh kogato say (to do) s.th. in sport — reči (napraviti) kaj za šaloII [spɔ:t]intransitive verbzabavati se, razvedriti se, igrati se; poditi se; gojiti šport; norčevati se (at, over, upon iz); transitive verb nositi kaj na sebi tako, da se vidi (pade v oči), razkazovati, poudarjati kajto sport one's oak university slang zapreti zunanja vrata (da koga ne motijo pri delu)to sport o.s. — zabavati se -
100 star
1. noun1) (the fixed bodies in the sky, which are really distant suns: The Sun is a star, and the Earth is one of its planets.) zvezda2) (any of the bodies in the sky appearing as points of light: The sky was full of stars.) zvezda3) (an object, shape or figure with a number of pointed rays, usually five or six, often used as a means of marking quality etc: The teacher stuck a gold star on the child's neat exercise book; a four-star hotel.) zvezda4) (a leading actor or actress or other well-known performer eg in sport etc: a film/television star; a football star; ( also adjective) She has had many star rôles in films.) zvezda2. verb1) (to play a leading role in a play, film etc: She has starred in two recent films.) igrati glavno vlogo2) ((of a film etc) to have (a certain actor etc) as its leading performer: The film starred Elvis Presley.) (v filmu) igrati glavno vlogo•- stardom- starry
- starfish
- starlight
- starlit
- star turn
- see stars
- thank one's lucky stars* * *I [sta:]1.nounastronomyzvezda, ozvezdje; printing zvezdica; bela lisa na konjskem čelu ipd.; zvezda (odlikovanje); figuratively vidna osebnost; zvezdnik, -ica, slaven ali glaven filmski igralec (igralka); slovit pevecstar turn figuratively glavna točka, glavna atrakcijalode star — zvezda, po kateri se ravna smer (kurz), zlasti severnica; figuratively zvezda vodnicanorth star, pole star — (zvezda) severnicashooting star, falling star — zvezdni utrinekStars and Stripes, Star-Spangled Banner — zastava ZDAhis star has set — njegova zvezda je zašla, njegova slava je minilathe stars were against it figuratively usoda ni tako hotela, usoda je bila protito follow one's star figuratively zaupati svoji zvezdito see stars figuratively vse zvezde videti (od udarca itd.)I may thank my stars I was not there — lahko govorim o sreči, da nisem bil tam;2.adjectivezvezden; glaven; vodilen, odlikujoč sestar prosecution witness juridically glavna obremenilna pričaII [sta:]transitive verbokrasiti, posuti (kaj) z zvezdami; printing staviti (označiti z) zvezdico; theatre dati (komu) glavno vlogostarred with gold — okrašen z zlatimi zvezdami; intransitive verb blesteti, bleščati se; theatre igrati glavno vlogostarred by X.Y. — v glavni vlogi (igra) ɔ. Y.
См. также в других словарях:
tako — tàkō pril. DEFINICIJA 1. na takav način, na način kako si ti pokazao ili na način koji smo vidjeli obojica ili vi, usp. ovako (1) 2. kad se kazuje da nešto biva u takvu stupnju koji izaziva posljedicu iskazanu zavisnom rečenicom, uopće u zavisnoj … Hrvatski jezični portal
tàkō — pril. 1. {{001f}}na takav način, na način kako si ti pokazao ili na način koji smo vidjeli obojica ili vi, {{c=1}}usp. {{ref}}ovako (1){{/ref}} 2. {{001f}}kad se kazuje da nešto biva u takvu stupnju koji izaziva posljedicu iskazanu zavisnom… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
àli — prisl. (ȁ) v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega: ali smo se smejali! ali sem tekel! ali ti zna lagati! ali si natančen! ali si ti smešen! ali bo mati vesela! ali bi bil neumen, če bi dal! / iron. ali si (mi) pameten! in ali vez. (ȁ) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
za... — ali zà... predpona (ȁ) 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja za kaj: zaiti, zaostati / zagraditi, zajeziti / zapogniti, zavihati b) usmerjenosti dejanja čez kaj tako, da odprtine, vdolbine ni več: zagladiti, zamazati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rêči — rêčem dov., tudi rekó; rêci recíte; rékel rêkla (é) 1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: te besede nisem rekel; reci a / otrok že reče mama zna reči / na vse obtožbe ni rekel niti besede je molčal, bil tiho; kar podivja, samo če… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ták — a o zaim. (á) 1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga: poglejte, tak je bil most pred razstrelitvijo; taka barva vam ne pristaja; taka igrača ni primerna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žé — in žè in že prisl. (ẹ̑; ȅ) 1. izraža, da dejanje, stanje nastopi prej, kot se pričakuje: zakaj že odhajaš; menda nisi že utrujen; nisem vedel, da je že tako pozno; niso pričakovali, da si že tu / mi smo že končali, oni pa so šele začeli; tam je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kàkor — prisl. (ȁ) s členkom izraža poljubnost načina: na tisoče jih je bilo ustreljenih ali kakor že drugače pobitih; ta beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi vez. (ȁ) I. med členi v stavku 1. za izražanje primerjave glede enakosti: sin je tako … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika