-
1 namenoma
нарочно, с намерением, предумышленно, с целью -
2 namenoma
-
3 purposely
adverb (intentionally: He did it purposely to attract my attention.) namenoma* * *[pɜ:pəsli]adverbnamenoma, premišljeno, hote -
4 cross
[kros] I adjective(angry: I get very cross when I lose something.) jezen- crosslyII 1. plural - crosses; noun1) (a symbol formed by two lines placed across each other, eg + or x.) križ2) (two wooden beams placed thus (+), on which Christ was nailed.) križ3) (the symbol of the Christian religion.) križ4) (a lasting cause of suffering etc: Your rheumatism is a cross you will have to bear.) križ5) (the result of breeding two varieties of animal or plant: This dog is a cross between an alsatian and a labrador.) križanec6) (a monument in the shape of a cross.) križ7) (any of several types of medal given for bravery etc: the Victoria Cross.) križec2. verb1) (to go from one side to the other: Let's cross (the street); This road crosses the swamp.) prečkati2) ((negative uncross) to place (two things) across each other: He sat down and crossed his legs.) (pre)križati3) (to go or be placed across (each other): The roads cross in the centre of town.) križati se4) (to meet and pass: Our letters must have crossed in the post.) križati se5) (to put a line across: Cross your `t's'.) prečrtati6) (to make (a cheque or postal order) payable only through a bank by drawing two parallel lines across it.) barirati7) (to breed (something) from two different varieties: I've crossed two varieties of rose.) križati8) (to go against the wishes of: If you cross me, you'll regret it!) nasprotovati•- cross-- crossing
- crossbow
- cross-breed
- cross-bred
- crosscheck 3. noun(the act of crosschecking.) navzkrižno preverjanje- cross-country skiing
- cross-examine
- cross-examination
- cross-eyed
- cross-fire
- at cross-purposes
- cross-refer
- cross-reference
- crossroads
- cross-section
- crossword puzzle
- crossword
- cross one's fingers
- cross out* * *I [krɔs]nounkriž, križec; križanje; krščanstvo; biology križanec; figuratively trpljenje, težava, nesreča; slang prevara; slang ( between) kompromison the cross — prečno, počez; figuratively nepoštenoII [krɔs]adjectivepočezen, prečen; nasproten (veter); neugoden; colloquially siten, čemeren, slabe volje; ( with na) jezen, hud; slang nepošten; nepošteno pridobljenIII [krɔs]adverbpoprek, postrani; figuratively narobeIV [krɔs]1.transitive verbkrižati; prekrižati, narediti znak križa; prečrtati; figuratively preprečiti; onemogočiti, pokvariti komu račune; prečkati; prepeljati; zajahati (konja);2.intransitive verbpoprek ležati; križati se; preiti; prepeljati se; srečati seto cross the palm — podkupiti, dati napitninofiguratively to dot the i's and cross the t's — jasno se izražati; nadrobnosti navesti; loviti pičice na ito cross s.o.'s hand with a piece of money — stisniti komu denar v rokoto cross the path of s.o. — srečati koga; figuratively zastaviti komu pot -
5 ignore
[iɡ'no:](to take no notice of; to pay no attention to: He ignored all my warnings.) ne zmeniti se za* * *[ignɔ:]transitive verbprezreti, ne meniti se za, ne vedeti, namenoma ne poznati, ignorirati -
6 mute
[mju:t]1) (unable to speak; dumb.) nem2) (silent: She gazed at him in mute horror.) nem3) ((of a letter) not sounded in certain words: The word `dumb' has a mute `b' at the end.) nezveneč•- mutely* * *I [mju:t]adjective ( mutely adverb)nem (tudi črka)juridically to stand mute — ( of malice) namenoma ne odgovarjati (obtoženec)II [mju:t]nounnem človek, mutec; theatre statist; linguistics nem soglasnik; music dušilo, glutilo; najet žalovalec (pri pogrebu); ptičje blatoIII [mju:t]transitive verbdušiti zvok -
7 on
[on] 1. preposition1) (touching, fixed to, covering etc the upper or outer side of: The book was lying on the table; He was standing on the floor; She wore a hat on her head.) na2) (in or into (a vehicle, train etc): We were sitting on the bus; I got on the wrong bus.) v, na3) (at or during a certain day, time etc: on Monday; On his arrival, he went straight to bed.) v4) (about: a book on the theatre.) o5) (in the state or process of: He's on holiday.) na6) (supported by: She was standing on one leg.) na7) (receiving, taking: on drugs; on a diet.) na8) (taking part in: He is on the committee; Which detective is working on this case?) v; na9) (towards: They marched on the town.) na; proti10) (near or beside: a shop on the main road.) ob11) (by means of: He played a tune on the violin; I spoke to him on the telephone.) na, po12) (being carried by: The thief had the stolen jewels on him.) pri13) (when (something is, or has been, done): On investigation, there proved to be no need to panic.) med, ob14) (followed by: disaster on disaster.) za2. adverb1) ((especially of something being worn) so as to be touching, fixed to, covering etc the upper or outer side of: She put her hat on.) na2) (used to show a continuing state etc, onwards: She kept on asking questions; They moved on.) naprej3) (( also adjective) (of electric light, machines etc) working: The television is on; Turn/Switch the light on.) vključen4) (( also adjective) (of films etc) able to be seen: There's a good film on at the cinema this week.) na sporedu5) (( also adjective) in or into a vehicle, train etc: The bus stopped and we got on.) na, v3. adjective1) (in progress: The game was on.) v teku2) (not cancelled: Is the party on tonight?) še veljati•- oncoming- ongoing
- onwards
- onward
- be on to someone
- be on to
- on and on
- on time
- on to / onto* * *I [ɔn]preposition1.na (on earth, on the radio);2.figurativelyna ( based on facts ki temelji na dejstvih, on demand na zahtevo, to borrow on jewels izposoditi si denar na nakit, a duty on silk carina na svilo, interest on one's capital obresti na kapital);3.(ki si sledi) za ( loss on loss izguba za izgubo);4.(zaposlen) pri, v (to be on a committee, jury, the general staff biti v komisiji, v poroti, pri generalštabu);5.(stanje) v, na ( on duty v službi, dežuren, on fire v ognju, gori, on strike v stavki, on leave na dopustu, on sale na prodaj);6.(namerjen) na, proti (an attack on s.o. napad na koga, a joke on me šala na moj račun, the strain tells on him napor ga zdeluje);7.(predmet, tema) o (a lecture on s.th. p redavanje o čem, to talk on a subject govoriti o nekem predmetu);8.(časovno za en dan) v, na; po, ob ( on Sunday v nedeljo, on April 1 prvega aprila; on his arrival ob njegovem prihodu, on being asked ko so me vprašali);razno: that is a new one on me — to je zame novo, za to še nisem slišalon edge — ko na trnju, nervozenon hand — pri roki, na zalogion one's own — samostojen, neodvisenhave you a match on you? — imaš kakšno vžigalico pri sebi?American colloquially to have nothing on s.o. — ne imeti nič proti komuII [ɔn]adverb1.(tudi v zvezi z glagoli) na ( to have a coat ŋ biti oblečen v plašč, imeti plašč na sebito screw on — priviti na kaj);2.razno: on and on — kar naprejon and off — tu in tam, včasihon with the show! — naprej s programom!to be on — biti prižgan (luč, radio), odprt (voda), na programu (igra), v teku (borba)American slang to be on to — spoznati koga ali kaj do dna, dobro poznatito put on one's clothes (shoes, hat) — obleči se (obuti se, pokriti se)III [ɔn]nounsport leva stran (npr. pri kriketu) -
8 purpose
['pə:pəs]1) (the reason for doing something; the aim to which an action etc is directed: What is the purpose of your visit?) namen2) (the use or function of an object: The purpose of this lever is to stop the machine in an emergency.) namen3) (determination: a man of purpose.) odločnost•- purposefully
- purposeless
- purposely
- purpose-built
- on purpose
- serve a purpose
- to no purpose* * *I [pɜ:pəs]nounnamen, cilj, nakana; učinek; vsebina, smiselfor what purpose? — čemu?to the purpose — stvarno, o pravem časuof set purpose — (zlasti juridically) premišljeno, namernoto turn s.th. to good purpose — dobro kaj uporabiti ali izkoristitiII [pɜ:pəs]transitive verbnameravati, določiti, nameniti, odločiti -
9 rope
[rəup] 1. noun((a) thick cord, made by twisting together lengths of hemp, nylon etc: He tied it with a (piece of) rope; a skipping rope.) vrv2. verb1) (to tie or fasten with a rope: He roped the suitcase to the roof of the car.) privezati2) (to catch with a rope; to lasso: to rope a calf.) ujeti z vrvjo•- rope in
- rope off* * *I [róup]nounvrv, konopec, motvoz; niz; figuratively smrt z obešenjem; (v cirkusu) akrobatska vrv; laso; plezalna vrv, naveza; plural slang prijem, zvijača; (o vinu, pivu) židkoston the high rope — zviška, ošabno; besnothe rope — vrv za obešanje, kazen obešanjathe ropes sport vrvi okoli ringa; boks(anje)a rope of sand figuratively podpora brez prave pomoši, nezanesljiva pomoč, varljiva sigurnostplenty of (enough) rope to hang oneself figuratively možnost, da sami sebi škodimo, drvimo v poguboto be on the ropes — (v ringu) viseti na vrveh, figuratively slang biti v brezupnem položajuto be on the high ropes figuratively prevzetovati, napihovati se, šopiriti se, biti oholto be at the end of one's rope — biti na koncu svojih sredstev, svojega življenjato give s.o. rope (plenty of rope) — dati komu (popolno) svobodo delovanja (zlasti, da se kompromitira)to give s.o. rope enough to hang himself — dati komu dovolj prilike, da se uniči, ugonobito know the ropes — biti na tekočem; dobro se spoznati na, biti dobro uveden (v stvari, ki jih drugi poznajo), poznati vse prijeme (zvijače); dobro vedeti, kaj je treba nareditiname not a rope where one has hanged himself — ne omenjaj vrvi v hiši, v kateri se je nekdo obesilto put s.o. up to the ropes — uvesti koga v, dati komu vse potrebne podatketo show s.o. the ropes — uvesti koga v (neko) deloII [róup]transitive verb & intransitive verbpritrditi (povezati, zvezati) z vrvjo, navezati (se) v navezo; nanizati na vrv(ico); figuratively pritegniti, premamiti koga ( into v); sport zadrževati konja, namenoma počasi jahati ali teči; ne razviti vseh svojih moči (o tekaču); postati židek (pivo, vino); -
10 roper
[róupə]nounvrvar, izdelovalec vrvi; zavijač; metalec lasa; sport kdor namenoma izgubi v tekmi -
11 shoot
[ʃu:t] 1. past tense, past participle - shot; verb1) ((often with at) to send or fire (bullets, arrows etc) from a gun, bow etc: The enemy were shooting at us; He shot an arrow through the air.) streljati2) (to hit or kill with a bullet, arrow etc: He went out to shoot pigeons; He was sentenced to be shot at dawn.) streljati3) (to direct swiftly and suddenly: She shot them an angry glance.) izstreliti4) (to move swiftly: He shot out of the room; The pain shot up his leg; The force of the explosion shot him across the room.) ustreliti; odtrgati; vreči5) (to take (usually moving) photographs (for a film): That film was shot in Spain; We will start shooting next week.) snemati, posneti6) (to kick or hit at a goal in order to try to score.) streljati7) (to kill (game birds etc) for sport.) streljati2. noun(a new growth on a plant: The deer were eating the young shoots on the trees.) poganjek- shoot down
- shoot rapids
- shoot up* * *I [šu:t]nountekmovalno streljanje, strel; lovska družba; lov, lovišče; drča; brzica; photography posnetek; botany poganjek, mladika; lijak za iztresanje odpadkov (smeti); zbadanjeto go the whole shoot — iti do kraja (do konca.); dognati (kaj)to take a shoot — iti po krajši poti; napraviti kratek procesII [šu:t]1.transitive verbiz-, na-, pre-, ustreliti; sprožiti, izstreliti (strelico); vreči (sidro); odvreči (odpadek); izprazniti, iztovoriti; metati, sipati (svetlobo), metati (poglede); American slang odvreči kot neuporabno; poganjati (mladike); zapahniti (vrata); drveti ali hitro voziti, se peljati po čem, preko česa; photography posneti, slikati, fotografirati; slang izreči, izgovoriti;2.intransitive verbstreljati (at na, v), streljati divjačino, loviti, baviti se z lovom, biti lovec; poganjati, brsteti, kliti, naglo rasti; photography napraviti posnetek; boleti, trgati (o zobobolu); pošiljati (svetlobo, žarke); švigniti, šiniti, planiti; figuratively razvijati se, zoretishoot him! — ustrelite ga!a shooting pain — zbadajoča bolečina, zbodljaja shooting star — zvezdni utrinek, meteorto shoot o.s. — ustreliti seto shoot the amber American slang pri rumeni luči voziti skozi križiščeto be shot of s.o. — znebiti se kogaI'll be shot if... — naj na mestu umrem, če...to shoot one's bolt slang napraviti, kar se (le) dato shoot the cat colloquially bljuvati, bruhati, kozlatito shoot big game — loviti, streljati veliko divjadto shoot a bridge — hitro se peljati, šiniti pod mostomto shoot a line slang bahati se, pretiravatito shoot the moon slang odseliti se ponoči brez plačanja stanarineto shoot wide of the mark figuratively zelo se zmotitito shoot the Niagara figuratively poskusiti vratolomno dejanjeto shoot questions at s.o. — bombardirati koga z vprašanjito shoot a scene film snemati sceno (prizor)to shoot straight slang biti pošten, iskrento shoot the sun nautical določiti položaj ladje s sekstantom opoldneto shoot the works figuratively igrati za najvišji vložek; vložiti skrajne napore; -
12 sophisticate
[səfístikeit]1.transitive verb & intransitive verbpredstaviti (prikazati) sofistično, izkriviti, popačiti, preobračati, (po)kvariti (kakovost vina, enostavnost, naravnost), napraviti nenaravno ali izumetničeno; namenoma delati napačne sklepe, posluževati se sofizmov pri sklepanju;2.noun (redko) izkušena oseba;3.adjective (redko) и sophisticated -
13 wink
[wiŋk] 1. verb1) (to shut and open an eye quickly in friendly greeting, or to show that something is a secret etc: He winks at all the girls who pass; Her father winked at her and said: `Don't tell your mother about the present I bought her.') pomežikniti2) ((of eg lights) to flicker and twinkle.) migotati2. noun(an act of winking: `Don't tell anyone I'm here', he said with a wink.) mežikanje* * *I [wiŋk]nounmežikanje; colloquially mižanje; migljanje; trenutek, hipforty winks colloquially kratko spanjein a wink — v hipu, kot bi trenilto give the wink to s.o. — pomežikniti komuto tip s.o. a wink — namigniti komu, dati komu (svarilen) znakII [wiŋk]transitive verbizraziti (privolitev) s pomežikanjem; hitro zapreti in odpreti (oči); zadrževati; intransitive verb treniti z očmi, (za)mežikati, zamižati, zatisniti oči, eno oko (at ob), ne hoteti videti, namenoma biti slep, ignorirati; migljati, migotatito wink at s.o. — pomežikniti komu -
14 on purpose
(intentionally: Did you break the cup on purpose?) namenoma
См. также в других словарях:
naménoma — prisl. (ẹ̄) izraža, da se dejanje (z)godi zaradi določenega namena: njegovo delo je namenoma zamolčal; namenoma zaostati, se zmotiti / namenoma so jih ločili, da bi jih oslabili … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zamolčáti — ím [u̯č] dov., zamólči; zamólčal (á í) 1. namenoma ne povedati česa: zamolčati komu kaj; zamolčati pomembna dejstva, okoliščine; ni lagal, samo zamolčal je nekatere stvari / ekspr. časopisi so ta dogodek zamolčali (namenoma) niso pisali o njem ∙… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
efékten — 1 tna o prid., eféktnejši (ẹ̑) nanašajoč se na efekt: efektna izvedba plesa; zaključil je z efektno poanto / svojim izdelkom so dajali zelo efektna imena / efektna uskladitev vseh faktorjev v gospodarstvu ◊ tekst. efektna nit, preja nit, preja,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
egalizírati — am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti stvari enake, enako vredne; izenačiti, izravnati: umetnik je namenoma egaliziral vse elemente na sliki ◊ teh. s stružnico egalizirati izobličen strojni del vrniti mu pravilno obliko; egalizirati kože dati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hoté — prisl. (ẹ̄) knjiž. namenoma, nalašč: hote povzročena škoda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hôtoma — prisl. (ȏ) knjiž., redko namenoma, nalašč: hotoma povzročena škoda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ignorírati — am nedov. in dov. (ȋ) nav. ekspr. ravnati, delati namenoma tako, kot bi koga sploh ne bilo, ne meniti se za: videl je, da ga nekdanji dijaki ignorirajo; očitno, popolnoma ignorirati koga / ignorirati sodobne raziskovalne metode; nove opere niso… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izkrivíti — ím dov., izkrívil (ȋ í) publ. popačiti, potvoriti: namenoma izkriviti podatke; izkriviti uradna poročila / izkriviti pesnikovo podobo; vse se je izkrivilo in izmaličilo izkrívljen a o: izkrivljene besede, informacije; resnica je zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izravnáti — ám tudi zravnáti ám dov. (á ȃ) 1. narediti ravno: izravnati površino, tla 2. povzročiti, da kaj preneha obstajati: izravnati grob, ovinke / izravnati nasprotja, neskladnosti, razlike 3. povzročiti, da je kaj v ravnovesju: izravnati tehtnico /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izzívati — am nedov. (í) 1. z ravnanjem, govorjenjem namenoma povzročati, da kdo reagira drugače kot v normalnih okoliščinah: fantje so ga izzivali; izzivati k prepiru, pretepu, na prepir, pretep / vojaško izzivati z vojaškimi akcijami ustvarjati napetost v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izzváti — zôvem dov., izzvál (á ó) 1. z ravnanjem, govorjenjem namenoma povzročiti, da kdo reagira drugače kot v normalnih okoliščinah: izzvali so ga, pa se je moral braniti / izzvati koga na boj / izzvati koga k debati, polemiki 2. biti neposredni vzrok,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika