-
1 visje
n. tiddler -
2 een visje uitgooien
een visje uitgooienVan Dale Handwoordenboek Nederlands-Engels > een visje uitgooien
-
3 een visje verschalken
een visje verschalkenVan Dale Handwoordenboek Nederlands-Engels > een visje verschalken
-
4 het visje dartelt in het water
het visje dartelt in het waterVan Dale Handwoordenboek Nederlands-Engels > het visje dartelt in het water
-
5 vicier
visje
1.
verbe transitif ( altérer) to pollute [air]; to contaminate [sang]
2.
se vicier verbe pronominal [air] to become polluted* * *visje vtDROIT to invalidate* * *vicier verb table: plierA vtr1 Jur to invalidate [élection, acte, contrat];[visje] verbe transitif2. (littéraire) [dénaturer - esprit, qualité] to corrupt, to taint ; [ - relation, situation] to mar3. DROIT to vitiate -
6 vicier
visjevviciervicier [visje] <1>verderben goût, relations; Beispiel: l'air vicié; (d'une pièce) die verbrauchte Luft; (des grandes villes) die verschmutzte Luft -
7 высшее образование
višje in visokošolsko izobraževanje -
8 vicié
-
9 vicié
-
10 vicié
vicié, e[visje]Adjectif viciado(da)* * *vicié, e[visje]Adjectif viciado(da) -
11 vicié
-
12 hono(u)rable
[ɔnərəbl]adjective ( honourably adverb)časten, ugleden, spoštovanja vreden; plemenit, blagoroden; odličen; poštenHonourable — blagorodni, blagorodna; naziv za mlajše otroke grofov, vse otroke baronov in vikontov, dvorne dame, člane spodnjega doma, višje sodnike, župane; American naziv za člane kongresa, višje vladne uradnike, sodnike, županeRight Honourable — naziv za nižje plemiče, člane državnega sveta, londonskega županaMost Honourable — naziv za visoko plemstvo, člane viteškega reda Bath, člane državnega sveta ( Privy Council) -
13 tiddler
n. kleine vis, visje; jong iemand, klein kind; abnormaal klein iemand (Brits-Engelse Slang), heel klein iets (Brits-Engelse Slang)[ tidlə] 〈Brits-Engels; informeel〉1 visje -
14 vicier
-
15 cloud
1.1) (a mass of tiny drops of water floating in the sky: white clouds in a blue sky; The hills were hidden in cloud.) oblak2) (a great number or quantity of anything small moving together: a cloud of flies.) oblak, roj3) (something causing fear, depression etc: a cloud of sadness.) senca2. verb1) ((often with over) to become cloudy: The sky clouded over and it began to rain.) pooblačiti se2) (to (cause to) become blurred or not clear: Her eyes were clouded with tears.) zamegliti se3) (to (cause to) become gloomy or troubled: His face clouded at the unhappy news.) stemniti se•- cloudy
- cloudburst
- under a cloud* * *I [klaud]nounoblak, megla, para; temna lisa, madež; motnost; figuratively mrak, tema, senca; množica, roj; nesreča; plural višje sfere, neboto drop from the clouds — nepričakovano se prikazati, z neba pastiunder a cloud — pod sumom, na slabem glasu; v težavah, brez denarjaa cloud on one's brow — mrk, namrgodenII [klaud]1.transitive verbzatemniti, z oblaki pokriti; zamegliti, skaliti, moarirati;2.intransitive verb(over, up); pooblačiti se, potemneti; skaliti se, zamegliti se -
16 evocation
* * *[evəkéišən]nouncitiranje, obujanje spominov; klicanje duhov; izzivanje; juridically prenos sodnijskega postopka na višje sodišče -
17 evoke
[i'vəuk]1) (to cause or produce (especially a response, reaction etc): His letter in the newspaper evoked a storm of protest.) izzvati2) (to bring into the mind: A piece of music can sometimes evoke (memories of) the past.) priklicati v spomin•- evocative* * *[ivóuk]transitive verb(pri)klicati v spomin; obuditi, obujati (spomin); izzivati, pozivati; prenesti na višje sodišče -
18 game
[ɡeim] 1. noun1) (an enjoyable activity, which eg children play: a game of pretending.) igra2) (a competitive form of activity, with rules: Football, tennis and chess are games.) športna igra3) (a match or part of a match: a game of tennis; winning (by) three games to one.) tekma4) ((the flesh of) certain birds and animals which are killed for sport: He's very fond of game; ( also adjective) a game bird.) divjačina2. adjective(brave; willing; ready: a game old guy; game for anything.) korenjaški; pripravljen, voljan- gamely- games
- gamekeeper
- game point
- game reserve
- game warden
- the game is up* * *I [geim]adjectivepogumen, hraber, junaški; pripravljento die game — umreti junaške smrti, boriti se do zadnjega dihaII [geim]nounigra, zabava, šala; načrt, nakana, spletka; plural športne igre, tekmaone's little game — ukana, zvijačato make game of — norčevati se, osmešitithe game is up — po njem je, načrt je propadelto make game of s.o. — norčevati se iz kogaIII [geim]intransitive verbigrati, kvartati za denarto game away — zaigrati, zakvartatiIV [geim]noundivjačina; lov; plenbig game — velika divjačina; slang težko dosegljiv ciljV [geim]adjectiveranjen, poškodovan, pohabljen, hrom, šepav -
19 general
['‹enərəl] 1. adjective1) (of, involving etc all, most or very many people, things etc: The general feeling is that he is stupid; His general knowledge is good although he is not good at mathematics.) splošen2) (covering a large number of cases: a general rule.) splošen3) (without details: I'll just give you a general idea of the plan.) splošen4) ((as part of an official title) chief: the Postmaster General.) glaven2. noun(in the British army, (a person of) the rank next below field marshal: General Smith.) general- generalise
- generalization
- generalisation
- generally
- General Certificate of Education
- general election
- general practitioner
- general store
- as a general rule
- in general
- the general public* * *I [džénərəl]nounmilitary general; figuratively vojskovodja, strateg; American colloquially dekle za vse; archaic občinstvo; večina; plural archaic splošna načelaII [džénərəl]adjectivesplošen, obči, navaden; skupen; glaven; military višje stopnje od polkovnikageneral delivery — izročitev pošiljk na pošti brez dostave, poste restantegeneral reader — človek ki prebere vse, kar mu pride pod rokeBritish English general dealer — trgovec z mešanim blagomnautical general trader — tramperas a general rule — praviloma, na splošno, rednomilitary general service — splošna vojna obveznostpostmaster general British English minister za pošte -
20 long
I 1. [loŋ] adjective1) (measuring a great distance from one end to the other: a long journey; a long road; long legs.) dolg2) (having a great period of time from the first moment to the last: The book took a long time to read; a long conversation; a long delay.) dolg3) (measuring a certain amount in distance or time: The wire is two centimetres long; The television programme was just over an hour long.) dolg4) (away, doing or using something etc for a great period of time: Will you be long?) dolgo5) (reaching to a great distance in space or time: She has a long memory) daljnosežen2. adverb1) (a great period of time: This happened long before you were born.) mnogo (prej)2) (for a great period of time: Have you been waiting long?) dolgo•- longways- long-distance
- long-drawn-out
- longhand
- long house
- long jump
- long-playing record
- long-range
- long-sighted
- long-sightedness
- long-suffering
- long-winded
- as long as / so long as
- before very long
- before long
- in the long run
- the long and the short of it
- no longer
- so long! II [loŋ] verb((often with for) to wish very much: He longed to go home; I am longing for a drink.) hrepeneti- longing- longingly* * *I [lɔŋ]adjectivedolg; dolgotrajen, dolgovezen; juridically časovno odmaknjen; (zlasti economy) dolgoročen; economy čakajoč na zvišanje cenlong arm — dolga roka, oblastAmerican long bit — kovanec za 1ɜ centoveconomy a long date — dolg roklong in the finger — tatinski, dolgoprsta long face — kisel, žalosten obrazlong hundredweight — angleški cent (50,8 kg)to have a long head — biti preudaren, bister, daljnovidensport long jump — skok v daljinoit is a long lane that has no turning — nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat krajeconomy to be on the long side of the market — ali to be long of the market — špekulirati na višje cenelong in oil — bogat z oljem, z mnogo oljaa long purse — globok žep, mnogo denarjanautical slang longpig — človeško meso (hrana ljudožrcev)gentlemen of the long robe — pravniki, odvetnikiin the long run — končno, konec koncevlong sight — daljnovidnost (tudi figuratively)of long standing — dolgoleten, starlong in the tooth — starejša, kakor hoče priznatilong vacation — letni oddih, poletne počitniceto have a long wind — imeti dobra pljuča, dobro teči, figuratively dolgovezno govoritiII [lɔŋ]adverbdolgoas ( —ali so) long as — dokler, samo čeas long ago as 1900 — že l. 1900.so long! — na svidenje!to be long in doing s.th. — potrebovati mnogo časa za kaj napravitino ( —ali not any) longer — nič več, ne deljIII [lɔŋ]noundolg čas; dolžina, dolg glas, dolg zlog; British English velike počitnice; plural dolge hlačethe long and the short of it — bistvo tega, z eno besedo, na kratkoIV [lɔŋ]intransitive verbhrepeneti, poželeti ( for)
- 1
- 2
См. также в других словарях:
višje... — prvi del zloženk za izražanje višje stopnje, mere: višjegimnazijec, višjeinstančen; višjevrsten … Slovar slovenskega knjižnega jezika
visòk — ôka o prid., víšji (ȍ ó) 1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma veliko razsežnost, ant. nizek: visok hrib, steber, zvonik; visoka gora, hiša, ograja; visoka trava; visoko drevo, naslonjalo / žival na visokih nogah; visoko čelo / biti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzpénjati se — am se nedov. (ẹ̑) 1. hoditi navkreber: zaradi strmine so se s težavo vzpenjali; molče se vzpenjati na hrib / planinca se vzpenjata po steni // premikati se navzgor, kvišku, zlasti po čem navpičnem: vzpenjati se po deblu, drogu / vzpenjati se po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lésti — lézem nedov. (ẹ ẹ̑) 1. premikati se, dotikajoč se podlage s telesom: kača, polž leze; gosenica leze po listu; po poti lezejo deževniki; pren., ekspr. temen oblak leze čez sonce // premikati se tako, da je telo zelo blizu podlage: mravlja leze;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vicier — [ visje ] v. tr. <conjug. : 7> • fin XIVe; lat. vitiare, de vitium « vice » (II) 1 ♦ Dr. Rendre défectueux, affecter d un vice (II). Incompatibilité qui ne vicie pas l élection. Absolt Ce qui abonde ne vicie pas. 2 ♦ Vx Corrompre (l air).… … Encyclopédie Universelle
dvígati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. premikati z nižjega mesta, položaja na višjega: skupina vojakov je dvigala velik kamen na tovornjak; žerjav dviga zaboje iz ladje; dvigati vodo iz vodnjaka; spretno, težko dvigati; dvigati s pripravami, z rokami / na ladji… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
péti se — pnèm se nedov., pél se; nam. pét se in pèt se (ẹ ȅ) knjiž. 1. hoditi navkreber; vzpenjati se: le s težavo se je še pel; molče se pne po strmih stezah / planinca se pneta po steni // premikati se navzgor, kvišku; dvigati se: letalo se je počasi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
transponírati — am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. prestaviti, prenesti: transponirati staro zgodbo na sodobne razmere / transponirati ideje v verze / transponirati staro francoščino v slovenščino 18. stoletja prevesti 2. muz. zapisati ali izvesti skladbo poljuben … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzdigováti — újem nedov. (á ȗ) 1. premikati z nižjega mesta, položaja na višjega: ko je vzdigoval deblo, se je ponesrečil; vzdigovati z dvigalom; počasi, težko vzdigovati; spuščati in vzdigovati / lahko je vzdigoval težka bremena bil je sposoben vzdigovati / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vicié — vicié, iée [ visje ] adj. • 1265; de vicier 1 ♦ Dr. Qui a un vice (II). Acte vicié, entaché de nullité. 2 ♦ Impur, corrompu. Air vicié, devenu peu propre à la respiration par défaut d oxygène et présence de gaz carbonique. ⇒ pollué. L air vicié… … Encyclopédie Universelle
bóljši — a e prid. (ọ̑) 1. primernik od dober: drugi osnutek je boljši kot prvi; skrbeti za boljšo kakovost; zdaj ima boljše pogoje; on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi / zamudili so najboljši čas za setev najbolj ugoden / letos je v šoli boljši kot … Slovar slovenskega knjižnega jezika