-
21 nobility
* * *[no(u)bíliti]nounplemstvo; figuratively plemenitost -
22 outjump
[autdžʌmp]intransitive verbdalj (višje) skočiti -
23 overtop
[ouvətɔp]transitive verbdvigati se višje, imeti višji čin, prekašati -
24 preferment
[prifɜ:mənt]noundajanje prednosti, povišanje (v službi), imenovanje (to za); višje službeno mesto, častna služba -
25 rank
I 1. [ræŋk] noun1) (a line or row (especially of soldiers or taxis): The officer ordered the front rank to fire.) vrsta2) ((in the army, navy etc) a person's position of importance: He was promoted to the rank of sergeant/colonel.) čin3) (a social class: the lower social ranks.) plast2. verb(to have, or give, a place in a group, according to importance: I would rank him among our greatest writers; Apes rank above dogs in intelligence.) uvrstiti (se)II [ræŋk] adjective1) (complete; absolute: rank stupidity; The race was won by a rank outsider.) popoln2) (unpleasantly stale and strong: a rank smell of tobacco.) rezek•- rankness* * *I [ræŋk]nounred, niz, vrsta (vojakov); čin, rang, čast; plast, sloj; stopnja, razred; družbeni položaj, mesto; veliko število ("vojska"); (šah) poprečna poljathe ranks military navadni vojaki (v nasprotju s častniki)the rank and file — ljudstvo, preprosti, navadni ljudjeof the first rank — prvovrsten, prvorazredenrank of cabs — vrsta kočij, taksijevthe rank of workers — masa, "vojska" delavceva cab-rank, taxi rank — parkirni prostor za taksijepeople of all ranks — ljudje vseh slojev, razredovpersons of high rank — plemiči, plemstvo; ugledne osebeto quit the ranks — stopiti iz vrste; dezertiratito reduce to the ranks military vzeti (komu) čin, degradirati (podčastnika) v navadnega vojakato rise from the ranks — iz navadnega vojaka postati (pod)častnik; z nizkega (družbenega) položaja se visoko povzpetito take rank with s.o. — biti v isti vrsti s kom, biti enakovreden komuII [ræŋk]transitive verb & intransitive verbpostaviti (se) v vrsto, uvrstiti (se); razvrstiti (se), razporediti (se), urediti (se); pripadati, spadati med; zavzeti mesto (položaj, čin, čast); American imeti prednost pred kom v činu, rangu, položaju; biti nad kom po položaju, priti ( neɔt to takoj za); economy & juridically imeti prednost ali posebne praviceIII [ræŋk]adjective ( rankly adverb)obilen, bohoten, razkošen ( with z), (pre)bújen, košat; bujno porastel z, zaraščen; gosto raščen; (o zemlji) ploden, roden, masten; vnet, zažgan, žaltav, žarek; oduren, ostuden, ogaben, zoprn, grob, odbijajoč, smrdljiv; nedostojen, nespodoben, obscen, pohoten, pokvarjen; močan; skrajni; čist(i), očiten, očit, popoln, pravi; familiarly slab, hudobena rank lie — debela (gola, očitna) lažrank swindle — očitna sleparija, goljufijarank treason — prava (pravcata), očitna izdaja (izdajstvo) -
26 rate
[reit] 1. noun1) (the number of occasions within a given period of time when something happens or is done: a high (monthly) accident rate in a factory.) odstotek2) (the number or amount of something (in relation to something else); a ratio: There was a failure rate of one pupil in ten in the exam.) delež3) (the speed with which something happens or is done: He works at a tremendous rate; the rate of increase/expansion.) hitrost4) (the level (of pay), cost etc (of or for something): What is the rate of pay for this job?) tarifa5) ((usually in plural) a tax, especially, in United Kingdom, paid by house-owners etc to help with the running of their town etc.) pristojbina2. verb(to estimate or be estimated, with regard to worth, merit, value etc: I don't rate this book very highly; He doesn't rate very highly as a dramatist in my estimation.) ceniti- rating- at this
- at that rate
- rate of exchange* * *I [réit]nounrazmerje, odnos, mera, proporcija; odstotki; obrok; pristojbina, porto, taksa, tarifa, (predpisana) cena; tečaj, kurz; stopnja; rang; lokalni, občinski davek; kategorija, nautical razred; poprečna hitrost (hoja, hod)at any rate — v vsakem primeru, vsekakor, brezpogojnoat the rate of — po ceni od, po tečaju odat the rate of 5 pounds — za ceno, po ceni ɜ funtovat that rate — v tem primeru, v takih okolnostih, na ta način, če je to takoat this rate — na ta način, če se bo sedanji položaj nadaljevalat a tremendous rate — s strašansko, z noro brzino, hitrostjoby no rate — nikakor, na noben načinrate of exchange — menjalni tečaj; borzni tečajdeath-rate — število smrti, umrljivosta second-rate hotel — hotel II. kategorijeII [réit]transitive verboceniti, določiti vrednost, preceniti; regulirati (kovanje denarja); smatrati (koga), šteti, prištevati, računati ( among med, kot); British English oceniti davek, obdavčiti; nautical uvrstiti (ladjo) v razred ali kategorijo; slang zaslužiti (kaj) po svojem položaju; intransitive verb biti upoštevan, upoštevati se, šteti se, prištevati se, računati se (as kot, med), biti ocenjento rate up a property — oceniti lastnino višje, kot je vrednaIII [réit]transitive verb & intransitive verbošteti, ukoriti, ozmerjati, grajati (at koga), psovati ( for zaradi)IV [réit]transitive verb & intransitive verbgoditi; rositi, močiti (lan) -
27 sacring
[séikriŋ]nounecclesiastic blagoslavljanje; birmanje, maziljenje; posvečenje, ordinacija višje duhovščine; maziljenje vladarjasacring bell religion oltarni zvonček -
28 sergeant
1) (in the British army or air force, the rank above corporal: Sergeant Brown.) narednik2) ((a police officer of) the rank next above constable or patrolman.) narednik•* * *[sá:džənt]nounmilitary narednik; stražmojster; sodni sluga; (= sergeant-at-law) history odvetnik višje stopnje -
29 stick out
1) (to (cause to) project; His front teeth stick out; He stuck out his tongue.) (po)moleti ven2) (to be noticeable: She has red hair that sticks out in a crowd.) izstopati* * *transitive verb pokazati, pomoliti ven, poriniti naprej (prsi); intransitive verb štrleti, moleti ven ( from iz); American slang izkazati se, odlikovati se; colloquially vzdržati, vztrajati, ne popustiti, ne odnehati; zahtevati ( for kaj)to stick one's neck out slang riskirati, tvegati -
30 U, u
[ju:]plural U's, u's, Us, us [ju:z]1.nounčrka U, ulittle ( —ali small) u — mali u; predmet, ki ima obliko velikega U; American slang (= university) univerza;2.adjective U — enaindvajsetiU, U- — ki ima obliko velikega UU British English značilen za višje sloje, fin, imeniten, "nobel"non-U — nefin, neimenitenU turn — obrat za 180°U turns not allowed — obrati za 180° prepovedani (prometno opozorilo v mestih) -
31 underplay
[ʌndəplei]1.nounslaba, zadržana igra; tajna igra, zvijača;2.[ʌndəpléi]transitive verb & intransitive verb (iz)igrati nižje karte namesto višje; theatre slabo igrati (vlogo) -
32 uphold
past tense, past participle - upheld; verb1) (to support (a person's action): His family upholds (him in) his present action.) podpirati2) (to confirm (eg a claim, legal judgement etc): The decision of the judge was upheld by the court.) potrditi3) (to maintain (eg a custom): The old traditions are still upheld in this village.) vzdrževati* * *[ʌphóuld]transitive verbdržati pokonci (kvišku), dvigniti kvišku; vzdrževati (običaj); zadržati (vrednost); potrditi, odobriti (sklep, sodbo); podpiratiuphold a cause — podpirati, braniti (neko) stvar -
33 vantage
[vá:ntidž]nounsport prednost; (redko) ugodnostvantage ground — ugodno (višje) mesto, ki daje prednost (nad nasprotnikom) -
34 codling
n. jong visje; kabeljauw; kleine appelsoort; onrijpe appelcodling1————————codling2〈zelfstandig naamwoord; meervoud: ook codling〉 -
35 guppy
n. guppie, missionairsvisje[ guppie] 〈meervoud: guppies〉1 gup(py) ⇒ missionarisvisje, miljoen(en)visje -
36 fingerling
n. Heel klein visje, kleinduimpje -
37 dartelen
♦voorbeelden:het visje dartelt in het water • the fish darts (about) in the waterde kinderen dartelen op het veld • the children romp in the field -
38 katvis
-
39 verschalken
1 [nuttigen] polish off♦voorbeelden:een visje verschalken • catch a fishzich laten verschalken • be outsmarted/outwitted -
40 vis
- 1
- 2
См. также в других словарях:
višje... — prvi del zloženk za izražanje višje stopnje, mere: višjegimnazijec, višjeinstančen; višjevrsten … Slovar slovenskega knjižnega jezika
visòk — ôka o prid., víšji (ȍ ó) 1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma veliko razsežnost, ant. nizek: visok hrib, steber, zvonik; visoka gora, hiša, ograja; visoka trava; visoko drevo, naslonjalo / žival na visokih nogah; visoko čelo / biti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzpénjati se — am se nedov. (ẹ̑) 1. hoditi navkreber: zaradi strmine so se s težavo vzpenjali; molče se vzpenjati na hrib / planinca se vzpenjata po steni // premikati se navzgor, kvišku, zlasti po čem navpičnem: vzpenjati se po deblu, drogu / vzpenjati se po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lésti — lézem nedov. (ẹ ẹ̑) 1. premikati se, dotikajoč se podlage s telesom: kača, polž leze; gosenica leze po listu; po poti lezejo deževniki; pren., ekspr. temen oblak leze čez sonce // premikati se tako, da je telo zelo blizu podlage: mravlja leze;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vicier — [ visje ] v. tr. <conjug. : 7> • fin XIVe; lat. vitiare, de vitium « vice » (II) 1 ♦ Dr. Rendre défectueux, affecter d un vice (II). Incompatibilité qui ne vicie pas l élection. Absolt Ce qui abonde ne vicie pas. 2 ♦ Vx Corrompre (l air).… … Encyclopédie Universelle
dvígati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. premikati z nižjega mesta, položaja na višjega: skupina vojakov je dvigala velik kamen na tovornjak; žerjav dviga zaboje iz ladje; dvigati vodo iz vodnjaka; spretno, težko dvigati; dvigati s pripravami, z rokami / na ladji… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
péti se — pnèm se nedov., pél se; nam. pét se in pèt se (ẹ ȅ) knjiž. 1. hoditi navkreber; vzpenjati se: le s težavo se je še pel; molče se pne po strmih stezah / planinca se pneta po steni // premikati se navzgor, kvišku; dvigati se: letalo se je počasi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
transponírati — am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. prestaviti, prenesti: transponirati staro zgodbo na sodobne razmere / transponirati ideje v verze / transponirati staro francoščino v slovenščino 18. stoletja prevesti 2. muz. zapisati ali izvesti skladbo poljuben … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzdigováti — újem nedov. (á ȗ) 1. premikati z nižjega mesta, položaja na višjega: ko je vzdigoval deblo, se je ponesrečil; vzdigovati z dvigalom; počasi, težko vzdigovati; spuščati in vzdigovati / lahko je vzdigoval težka bremena bil je sposoben vzdigovati / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vicié — vicié, iée [ visje ] adj. • 1265; de vicier 1 ♦ Dr. Qui a un vice (II). Acte vicié, entaché de nullité. 2 ♦ Impur, corrompu. Air vicié, devenu peu propre à la respiration par défaut d oxygène et présence de gaz carbonique. ⇒ pollué. L air vicié… … Encyclopédie Universelle
bóljši — a e prid. (ọ̑) 1. primernik od dober: drugi osnutek je boljši kot prvi; skrbeti za boljšo kakovost; zdaj ima boljše pogoje; on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi / zamudili so najboljši čas za setev najbolj ugoden / letos je v šoli boljši kot … Slovar slovenskega knjižnega jezika