-
21 couple
1. noun1) (two; a few: Can I borrow a couple of chairs?; I knew a couple of people at the party, but not many.) par, nekaj2) (a man and wife, or a boyfriend and girlfriend: a married couple; The young couple have a child.) par2. verb(to join together: The coaches were coupled (together), and the train set off.) spojiti (se)- couplet- coupling* * *I [kʌpl]nounpar, dvojica; zakonca, zaljubljenca; povezka psova couple of — nekaj, par, dvaII [kʌpl]transitive verb & intransitive verb( with) pariti, združiti (se); sklopiti -
22 disadvantage
(something which makes a difficulty or which is an unfavourable circumstance: There are several disadvantages to this plan.) pomanjkljivost- at a disadvantage* * *[disædvá:ntidž]nounškoda, zguba; neugodnost, pomanjkljivost; neugoden položaj, slaba stran; ovirato take s.o. at a disadvantage — izrabiti neprilike kogato be at a disadvantage, to labour under a disadvantage — biti v slabem položaju; imeti izgubo -
23 disadvantageous
[disædvən'tei‹əs]adjective neugoden* * *[disədva:ntéidžəs]adjective ( disadvantageously adverb)neugoden, škodljiv -
24 double
1. adjective1) (of twice the (usual) weight, size etc: A double whisky, please.) dvojen2) (two of a sort together or occurring in pairs: double doors.) dvojen3) (consisting of two parts or layers: a double thickness of paper; a double meaning.) dvojen4) (for two people: a double bed.) dvojen2. adverb1) (twice: I gave her double the usual quantity.) dvakratno2) (in two: The coat had been folded double.) dvakratno3. noun1) (a double quantity: Whatever the women earn, the men earn double.) dvojna količina2) (someone who is exactly like another: He is my father's double.) dvojnik4. verb1) (to (cause to) become twice as large or numerous: He doubled his income in three years; Road accidents have doubled since 1960.) podvojiti (se)2) (to have two jobs or uses: This sofa doubles as a bed.) imeti dvojno rabo•- doubles- double agent
- double bass
- double-bedded
- double-check
- double-cross
- double-dealing 5. adjective(cheating: You double-dealing liar!) hinavski6. adjectivea double-decker bus.) dvonadstropen- double figures
- double-quick
- at the double
- double back
- double up
- see double* * *I [dʌbl]adjective ( doubly adverb)dvojen, dvakraten; ojačen; paren, podvojen; neodkrit, dvoličen; dvosmiseln; upognjen, preganjendouble Dutch — "španska vas"nautical double skull — dvojec s krmarjemII [dʌbl]adverbdvakratno, dvojno; v paru, v parihto play double — hliniti, biti neodkritIII [dʌbl]noundvojna širina ali količina; duplikat, dvojnik; vijuga (reke); (tenis) igra v parih; hitra hoja, telovadni korak; dvojna stava; military nagli korakIV [dʌbl]1.transitive verbpodvojiti; upogniti, upogibati, zložiti, zgibati; stisniti (pest); obpluti; ponoviti;2.intransitive verbpodvojiti, upogniti (se); nazaj se obrniti, nazaj teči; sključiti setheatre to double parts — igrati dvojno vlogo -
25 duet, duette
[djuét]nounmusic duet, dvospev, skladba za dva izvajalca; (on) dvogovor, prepir; dvojica, par -
26 eagle
['i:ɡl](a kind of large bird of prey noted for its good eyesight.) orel* * *[í:gl]nounzoology orel; sport vrsta zadetka pri golfu; American desetdolarski zlati noveczoology golden eagle — planinski ali zlati orel -
27 fall
[fo:l] 1. past tense - fell; verb1) (to go down from a higher level usually unintentionally: The apple fell from the tree; Her eye fell on an old book.) pasti2) ((often with over) to go down to the ground etc from an upright position, usually by accident: She fell (over).) pasti, prevrniti se3) (to become lower or less: The temperature is falling.) padati4) (to happen or occur: Easter falls early this year.) pasti, biti5) (to enter a certain state or condition: She fell asleep; They fell in love.) zaspati, zaljubiti se6) ((formal: only with it as subject) to come as one's duty etc: It falls to me to take care of the children.) pripasti2. noun1) (the act of falling: He had a fall.) padec2) ((a quantity of) something that has fallen: a fall of snow.) padavina3) (capture or (political) defeat: the fall of Rome.) padec4) ((American) the autumn: Leaves change colour in the fall.) jesen•- falls- fallout
- his
- her face fell
- fall away
- fall back
- fall back on
- fall behind
- fall down
- fall flat
- fall for
- fall in with
- fall off
- fall on/upon
- fall out
- fall short
- fall through* * *I [fɔ:l]1.intransitive verb(in, to, from) pasti, padati; pripasti, pripadati; podreti, prevrniti, zgruditi se; popustiti, popuščati; upadati; spustiti se; zoology roditi se; spuščati se; izlivati se; viseti; (z)manjšati, poleči se; poginiti; podleči; z vnemo se lotiti; propadati; zgoditi se; morati;2.transitive verb American dialectalsekati drevesao fall adoing — začeti kaj (npr. alaughing zasmejati se)to fall to blows — stepsti, spopasti seto fall foul of — spopasti se, napasti; prepirati seto fall into conversation with s.o. — začeti pogovor s komto fall on a sword figuratively narediti samomorto fall on one's feet — imeti srečo, izvleči seII [fɔ:l]nounpadanje, padec, upadanje; padavina; pobočje, strmina, reber; spuščanje; slap; propad; poraz; smrt; music kadenca; sečnjato ride for a fall — izpostavljati se nevarnosti, drveti v poguboto try a fall with — boriti, meriti se sto sustain a fall — pasti, padatiIII [fɔ:l]1.nounAmericanjesenthe fall of the year ( —ali leaf) — jesen;2.adjective Americanjesenski -
28 fifty-fifty
adverb (half and half: We'll divide the money fifty-fifty.) na pol* * *I [fíftifífti]adjectiverazdeljen na dva enaka delaII [fíftifífti]adverbna polto go fifty-fifty with s.o — razdeliti si na pol -
29 fortnight
(two weeks: It's a fortnight since I last saw her.) dva tedna* * *[fɔ:tnait]nounštirinajst dnithis day fortnight — čez 14 dni, v štirinajstih dneh -
30 half
1. plural - halves; noun1) (one of two equal parts of anything: He tried to stick the two halves together again; half a kilo of sugar; a kilo and a half of sugar; one and a half kilos of sugar.) polovica, pol2) (one of two equal parts of a game (eg in football, hockey) usually with a break between them: The Rangers scored three goals in the first half.) polčas2. adjective1) (being (equal to) one of two equal parts (of something): a half bottle of wine.) pol2) (being made up of two things in equal parts: A centaur is a mythical creature, half man and half horse.) pol3) (not full or complete: a half smile.) polovičen3. adverb1) (to the extent of one half: This cup is only half full; It's half empty.) na pol2) (almost; partly: I'm half hoping he won't come; half dead from hunger.) na pol•- half-- halve
- half-and-half
- half-back
- half-brother
- half-sister
- half-caste
- half-hearted
- half-heartedly
- half-heartedness
- half-holiday
- half-hourly
- half-term
- half-time
- half-way
- half-wit
- half-witted
- half-yearly
- at half mast
- by half
- do things by halves
- go halves with
- half past three
- four
- seven
- in half
- not half* * *I [ha:f, haæf]noun(plural halves) polovica; polletje; sport polčas; izenačenost (golf); juridically strankaone's better half — boljša polovica, ženathe larger half — večja polovica, večji delto do s.th. by halves — površno, na pol kaj nareditito go halves with s.o. — razdeliti si s kom na polin half, in halves — razpolovljenII [ha:f, hæf]adjectivepolovičen; površen, nepopolnat half the price — za pol cene, po polovični cenito gain half the battle — polovico že dobiti, opraviti že pol delahalf a loaf is better than no bread — boljši vrabec v roki, kot golob na strehito see with half an eye — takoj sprevideti, videti brez najmanjšega trudanautical half three — tri in pol sežnjaIII [ha:f, hæf]adverbpol, na pol; precej; skorajnot half — kar se da, strašnocolloquially not half bad — precej dobronot half big enough — sploh ne, še zdaleč nedo you like whisky? Oh, not half! — imate radi viski? Pa še kako!nautical east half-south — ɜ ɜ/8 stopinj jugovzhodno -
31 in
(in(to) usually small pieces: The broken mirror lay in bits on the floor; He loves taking his car to bits.) v koscih; na dele* * *I [in]preposition1.v, na (na vprašanje kje?)in the territory — na ozemlju;2.figurativelyv, pri, nablind in one eye — na eno oko slep;3.v (v posameznih primerih namesto into na vprašanje kam?)put it in your pocket — daj to v žep;4.(stanje, način, okoliščina)in cash — v gotovini; pri denarju (biti)in despair — obupano, v obupuin good health — pri dobrem zdravju, zelo zdravin writing — pismeno;5.v, pri, na (udeležba)to be in it — biti udeležen, udeležiti sethere is nothing in it — ničesar (resničnega, dobrega) ni v tem, ne splača se, je čisto enostavno; je še neodločeno (dirka);6.(dejavnost, opravilo) pri, vin an accident — pri nesreči, v nesrečiin search of — pri iskanju česa;7.(moč, sposobnost)he has (not) got it in him — to je (ni) pravi mož za to;8.(časovno)in the day, in daytime — podneviin two hours — v dveh urah, čez dve uriin the reign of — za vlade, za časa vladanjain my sleep — v spanju, ko sem spalin time — pravočasno, sčasoma, kdajin (the year) 1940 — leta 1940;9.(namen, smoter)in my defence — v mojo obrambo;10.(vzrok, nagib)in remembrance — v spomin;11.(razmerje, odnos, zveza)in that — ker, kolikorwell in body, but ill in mind — telesno zdrav, a duševno bolanthe latest thing in s.th. — najnovejše na nekem področjuten feet in width — 10 čevljev širok (po širini);12.poin all probability — po vsej verjetnosti;13.(sredstvo, material)dressed in white — oblečen v belo;14.(število, znesek)five in the hundred — pet od sto, ɜ%in twos — po dva, paromaII [in]adverbnotri, noter, vto be in — biti doma, biti v hiši; politics biti na vladi (stranka); biti v modi; sport biti na vrsti za udarec; sezona za kaj ( oysters are in)to be in for a thing — pričakovati kaj, nameravati kaj, nadejati se česato be in for it — iztakniti jo, biti v kaši, ne imeti drugega izhodain for a penny, in for a pound — kdor reče a, mora reči tudi bin and in — vedno isto, vedno znovaAmerican to be all in — biti čisto izčrpanin with it! — prinesi, odnesi to noterto be in on s.th. — sodelovati pri čem, biti poučen o čemto let s.o. in on s.th. — pritegniti koga k čemu, poučiti koga o čemIII [in]adjectivepolitics in party — vladajoča strankasport in side — stran, ki je na vrsti za udarecIV [in]noun(večinoma plural) vladajoča strankathe ins and outs — vlada in opozicija; ovinki (ceste, poti); podrobnosti (problema)V [in]transitive verbspraviti (žetev) pod streho -
32 jump
1. verb1) (to (cause to) go quickly off the ground with a springing movement: He jumped off the wall / across the puddle / over the fallen tree / into the swimming-pool; Don't jump the horse over that fence!) skočiti; pripraviti k skoku2) (to rise; to move quickly (upwards): She jumped to her feet; He jumped into the car.) skočiti3) (to make a startled movement: The noise made me jump.) poskočiti4) (to pass over (a gap etc) by bounding: He jumped the stream easily.) preskočiti2. noun1) (an act of jumping: She crossed the stream in one jump.) skok2) (an obstacle to be jumped over: Her horse fell at the third jump.) preskok3) (a jumping competition: the high jump.) skok4) (a startled movement: She gave a jump when the door suddenly banged shut.) poskok5) (a sudden rise, eg in prices: There has been a jump in the price of potatoes.) skok•- jumpy- jump at
- jump for joy
- jump on
- jump the gun
- jump the queue
- jump to conclusions / jump to the conclusion that
- jump to it* * *I [džʌmp]nounskok, preskok, skok s padalom; skok (cen itd.); nagel prehod na daljinsko snemanje (film); zdrzljaj; udarec nazaj (strelno orožje)American colloquially prednost, uspešen začetek; slang the jumps — delirium tremenssport high jump — skok v višinosport pole jump — skok s palicoAmerican slang (always) on the jump — (vedno) v naglici, v razburjenjuto keep s.o. on the jump — imeti koga na vajetihto give s.o. a jump — prestrašiti koga (da se zdrzne, poskoči)to get the jump on s.o. — imeti prednost pred kom, prehiteti kogaAmerican from the jump — od začetkaII [džʌmp]1.intransitive verbskočiti (tudi cene), skakati, poskakovati, skakljati, poskočiti, odskočiti, skočiti na noge; vskočiti (in), skočiti mimo ( past), priskočiti (to); figuratively trzniti, zdrzniti se, kvišku planiti, prestrašiti se (at); figuratively preskočiti (to na), preskočiti vrsto pri branju; tresti, zibati se (voz); izskočiti, iztiriti se (vlak); figuratively razbijati (srce);2.transitive verbpreskočiti (across, over), pomagati komu skočiti, pripraviti konja k skoku; s silo vzeti, prisvojiti si; zibati, ujčkati; zviševati ceneto jump clear of s.th. — odskočiti od česaslang to jump to it — z vnemo se česa lotitiAmerican to jump channels — preskočiti službeno stopnjoBritish English to jump the queue — ne držati se vrste zriniti se naprejto jump a claim — prisvojiti si tujo parcelo (zlatokopa itd.)to jump s.o. into s.th. — nagovoriti koga k čemudon't jump my nerves! — ne žri mi živcev!American to jump the gun — prenagliti se -
33 kind
I noun(a sort or type: What kind of car is it?; He is not the kind of man who would be cruel to children.) vrstaII 1. adjective(ready or anxious to do good to others; friendly: He's such a kind man; It was very kind of you to look after the children yesterday.) prijazen- kindly2. adjective(having or showing a gentle and friendly nature: a kindly smile; a kindly old lady.) prijazen- kindness
- kind-hearted* * *I [káind]adjective ( kindly adverb)prijazen, ljubezniv, nežen dobrotljiv (to do); krotek, dober (konj)II [káind]nounvrsta; rod, razred, zvrst; kruh in vino (v evharistiji); naturalijenothing of the kind — nič takega, sploh neof a kind — neke vrste (zaničljivo); iste vrstekind of — nekako, maloto repay in kind — vrniti milo za drago; -
34 merrythought
[mérimɔ:t]nounBritish English krokarnica (kost za katero dva vlečeta, da se jima izpolni želja) -
35 out
(to allow to come in, go out: Let me in!; I let the dog out.) spustiti noter, izpustiti* * *I [áut]adjectivezunanji; sport ki ni na udarcu (kriket), ki ni na domačem igrišču, ki je izven igrišča; politics ki ni v vladi; ki odhaja (vlak)II [áut]adverb1.2.zunaj, zdoma ( he is ŋ zunaj je, ni ga doma);3.ne na delu ( a day ŋ prost dan);4.militaryna (bojnem) polju, nautical na morju;5.ne v zaporu ( out on bail na svobodi proti kavciji);6.priobčen (knjiga the book came out in June), predstavljen javnosti (dekle);7.odkrit ( the secret is ŋ tajna je prišla na dan);8.sportzunaj, ven, ne v igri, izven igrišča; (boks) knockoutiran;9.politicsne v vladi ( the democrats are ŋ);10.ne v vaji ( my fingers are ŋ);11.porabljen, ne na zalogi ( the potatoes are ŋ);12.do kraja, čisto (to hear s.o. ŋ koga do kraja poslušati, tired ŋ čisto izčrpan);13.izpahnjen (roka), ki preplavlja (reka);14.napačen, zmoten ( his calculations are ŋ njegovi računi so napačni);15.dan v najem (zemlja), izposojen (knjiga);16.jasno, glasno ( to laugh ŋ glasno se zasmejati, speak ŋ! govori glasneje!, povej že jasno in glasno!);17.aeronauticskončan (pogovor);18.raznoout and out — popolnoma, docelaout and about — (zopet) na nogah, pokonciout and away — daleč (najboljši itd.)to be out — miniti, ne biti v modi, biti na izgubi, biti zunaj, ne biti doma, ne priti v poštev, iziti (knjiga), ne goreti, biti ugašenthat is out! — ne pride v poštev!to be out for s.th. — iskati kaj, zavzeti se za kajto be out with s.o. — ne biti več prijatelj, biti hud na kogato have it out with s.o. — razčistiti stvar s komout with him! — ven ga vrzi!III [áut]prepositioniz, ven, izven, zaradifrom out — iz, izvento be out of one's depth — ne znati dovolj; prevzeti seto be out of a thing — ne imeti več česa, zmanjkatito bo out of it — ne imeti pojma, ne biti vključenout of keeping with — neharmoničen, neprimerenout of place — ne na pravem mestu, neumestenout of the question — nemogoče, ne pride v poštevout of shape — izmaličen, v slabi kondicijiout of sorts — razdražljiv, sitenout of the way — odročen, nenavadenout of wedlock — nezakonski, ne v zakonu (otrok)out of one's own head — sam od sebe, na svojo pobudoeconomy out of stock — razprodan, ne več na zalogiIV [áut]interjectionpoberi se!, izgini!archaic out upon you! — sram te bodi!V [áut]1.transitive verb(s silo) ven vreči; knockoutirati;2.intransitive verbpriti na danVI [áut]nounzunanja stran; izhod (tudi figuratively)printing izpustitev besede ali besed v tekstu; American plural spor; American economy plural pošle zaloge ali blago; politics plural tisti ki niso na oblasti, opozicija; American at outs with everyone — z vsemi skregan -
36 pair
[peə] 1. noun1) (a set of two of the same thing which are (intended to be) used etc together: a pair of shoes/gloves.) par2) (a single thing made up of two parts: a pair of scissors; a pair of pants.) par3) (two people, animals etc, often one of either sex, who are thought of together for some reason: a pair of giant pandas; John and James are the guilty pair.) par2. verb(to make into a pair: She was paired with my brother in the tennis match.) združiti v par* * *I [pwə]noun1.par (stvari, ki spadajo skupaj: a pair of shoes par čevljev);2.dvodelen predmet (se ne prevaja: a pair of compasses, scissors šestilo, škarje);3.par (s slovenskimi množinskimi samostalniki: a pair of trousers par hlač);4.par, parček (mož in žena, samec in samica);5.parliamentdva člana nasprotnih strank, ki se po dogovoru vzdržita glasovanja; tak dogovor; eden od teh partnerjev;6.eden od predmetov, ki spadata skupaj ( the other pair to this sock druga nogavica tega para)II [pwə]1.transitive verbpariti (živali, with s, z); (z)družiti v pare;2.intransitive verbpariti se ( with); združiti se v pare; parliament dogovoriti se s članom nasprotne stranke o neglasovanjuto pair off — združiti (se) v pare; colloquially poročiti se -
37 paltry
[pɔ:ltri]adjective ( paltrily adverb)reven, beden, pičel, oguljen, nepomemben; ničvreden, zaničevanja vreden -
38 rage
[rei‹] 1. noun1) ((a fit of) violent anger: He flew into a rage; He shouted with rage.) bes2) (violence; great force: the rage of the sea.) besnenje2. verb1) (to act or shout in great anger: He raged at his secretary.) besneti2) ((of wind, storms etc) to be violent; to blow with great force: The storm raged all night.) besneti3) ((of battles, arguments etc) to be carried on with great violence: The battle raged for two whole days.) besneti4) ((of diseases etc) to spread quickly and affect many people: Fever was raging through the town.) razsajati•- raging- all the rage
- the rage* * *I [réidž]nounbes, besnost, besnenje, (divja) jeza, razjarjenost, gnev, razkačenost; (o morju) besnenje; silovitost; koprnenje, poželenje, sla, pohlep, lakomnost; navdušenje, gorečnost, vnetost, strast, strastna želja ( for za, po), manija, norost; velika modachess was (all) the rage — šah je bil velika moda, je bil zelo priljubljento be in rage — biti besen, besnetito fly (to fall, to get) into rage — pobesneti, vzkipetihe has a rage for old prints, for hunting — ima strast za (nor je na) stare grafične liste, za lovII [réidž]intransitive verb & reflexive besneti ( against proti), razbesneti se, biti besen, jeziti se (at na); divjati, (o morju) besneti; razsajati (o epidemiji ipd.)to rage about — besneti, divjati, razsajatito rage at (against) s.o. — besneti, znašati se nad komto rage oneself out — izbesneti se, iztresti svojo jezo, znesti se nad; izgrmeti se -
39 reconcile
1) (to cause (people) to become friendly again, eg after they have quarrelled: Why won't you be reconciled (with him)?) pobotati (se)2) (to bring (two or more different aims, points of view etc) into agreement: The unions want high wages and the bosses want high profits - it's almost impossible to reconcile these two aims.) uskladiti3) (to (make someone) accept (a situation, fact etc) patiently: Her mother didn't want the marriage to take place but she is reconciled to it now.) sprijazniti se•* * *[rékənsail]transitive verbpomiriti, sprijazniti, pobotati; izgladiti (prepir, spor), poravnati; urediti uskladiti, v sklad spravitito reconcile oneself — sprijazniti se, vdati se, pomiriti seI reconciled myself to paying my debt — sprijaznil sem se z mislijo, da plačam svoj dolgto reconcile oneself to one's fate (lot), to become reconciled with one's fate (lot) — sprijazniti se s (vdati se v) svojo usodoto reconcile two enemies — spraviti, pobotati dva sovražnika -
40 rip
[rip] 1. past tense, past participle - ripped; verb1) (to make or get a hole or tear in by pulling, tearing etc: He ripped his shirt on a branch; His shirt ripped.) strgati (se)2) (to pull (off, up etc) by breaking or tearing: The roof of the car was ripped off in the crash; to rip up floorboards; He ripped open the envelope.) odtrgati (se), raztrgati2. noun(a tear or hole: a rip in my shirt.) luknja* * *I [rip]noun(dolg) razporek, raztrglike rips — močnó, krepko, silovitorip of laughter — krohot(anje), gromozanski smehII [rip]transitive verb & intransitive verb(raz)parati (se), (raz)trgati (se); odkriti (se), razkriti (se), odpreti (se); colloquially teči z vso hitrostjo, drvetito rip open — razparati, raztrgati; zopet odpreti (staro rano), pogrevati (staro stvar)to rip s.th. to pieces — raztrgati kaj na koselet her rip — (o čolnu, stroju itd.) pustite ga, da gre; ne ustavljajte ga!they let the car rip — pustili so, da je avto drvel z vso brzinoto let things rip — izgubiti nadzorstvo (oblast) nad stvarmi, prepustiti stvari usodiIII [rip]nounničvrednež, malopridnež, razuzdanec, lump; stara krama, šara; kljuse, mrhaIV [rip]nounvalujoč, razburkan pas vode, kjer se združujeta dva toka
См. также в других словарях:
dva — dvȃ br. <G dvàju, D L dvàma> (glavni) DEFINICIJA broj koji se obilježava brojkom 2; (redni) drugi = 2. FRAZEOLOGIJA [i]A. dva i dva (dva po dva)[/i] u redovima po dvojica; dva... (čega) (u zn. neznatne količine izbrojivih jedinica ili… … Hrvatski jezični portal
Dva Puti, Dva Shliakhy — Dva Puti , Dva Shlakhy Song by Ruslana , Varvara Released not yet Recorded Ukraine Genre Pop Length 4:29 … Wikipedia
dvȃ — br. 〈G dvàju, D L dvàma〉 (glavni) broj koji se obilježava brojkom 2; (redni) drugi = 2. ⃞ {{001f}}A. ∼ i ∼ (∼ po ∼) u redovima po dvojica; ∼... (čega) (u zn. neznatne količine izbrojivih jedinica ili jedinki ili takvih koje bi se mogle shvatiti… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
Dva ohně — is a 1949 Czechoslovak film. The film starred Josef Kemr.[1] References ^ Josef Kemr . Czech Film Database. http://www.csfd.cz/herec/936 josef kemr/. Retrieved August 15, 2010 … Wikipedia
DVA — 〈Abk. für〉 Datenverarbeitungsanlage * * * DVA, Abkürzung für 1) Datenverarbeitungsanlage. 2) Deutsche Verlags Anstalt GmbH … Universal-Lexikon
DVA — may refer to: Defence Vetting Agency Department of Veterans Affairs (Australia) United States Department of Veterans Affairs Dollar Value Averaging The Driver Vehicle Agency of Northern Ireland Direct Voltage Adapter Developmental Venous Anomaly… … Wikipedia
dvá — é é štev., rod., mest. dvéh, daj., or. dvéma (ȃ ẹ̑) 1. izraža število dve [2] a) v samostalniški rabi: ena in ena je dve; ni naju strah, saj sva dva; dve pa dve sta govorili med seboj / ura je dve; ob dveh ponoči; ob dveh (popoldne) 14h; star.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Dva Puti, Dva Shlakhy — Song infobox Name = Dva Puti , Dva Shlakhy SorA = Artist = Ruslana , Varvara Album = Released = not yet track no = 14 Recorded = Ukraine Genre = Pop Length = 4:29 Writer = Oleksandr Ksenofontov Composer = Oleksandr Ksenofontov Label = Luxen… … Wikipedia
DVA — Die Abkürzung DVA steht für: Datenverarbeitungsanlage, siehe Datenverarbeitung Department of Veteran Affairs, das Kriegsveteranenministerium der Vereinigten Staaten Deutsche Verlags Anstalt Radio DVA in Österreich Deutscher Vergabe und… … Deutsch Wikipedia
dva — dvan·dva; dva·pa·ra; … English syllables
dva... — ali dvá... in dva... prvi del zloženk (ȃ) 1. z izrazom moškega spola nanašajoč se na število dve: dvamilijonski, dvatisočleten; dvakraten 2. za dve večji od vsote desetic, na katere se nanaša: dvaindvajset, dvaintrideset … Slovar slovenskega knjižnega jezika