-
1 slow
[sləu] 1. adjective1) (not fast; not moving quickly; taking a long time: a slow train; The service at that restaurant is very slow; He was very slow to offer help.) počasen2) ((of a clock etc) showing a time earlier than the actual time; behind in time: My watch is five minutes slow.) zaostajati3) (not clever; not quick at learning: He's particularly slow at arithmetic.) počasen2. verb(to make, or become slower: The car slowed to take the corner.) upočasniti- slowly- slowness
- slow motion
- slow down/up* * *[slóu]1.adjective ( slowly adverb)počasen (of, in v, pri), len; malo inteligenten, ki težko in počasi umeva; topoglav; zastajajoč (o uri), netočen; slaboten (ogenj); nemaren; nepripravljen, nerad, nenaklonjen; oklevajoč; nenapreden, zaostal, zastarel; slab, ki stagnira (kupčije); dolgotrajen, dolgočasen (o zabavi); slang moreč; postopen, dolgo časa delujoč; ki ne dopušča hitrega premikanja, mehek (o zemljišču)this is very slow — to ni prav nič zabavno, to je dolgočasnoto be slow to do — z nevoljo, nerad, proti svoji volji delatihe was slow to see the point — težko je razumel, za kaj greslow and steady wins the race figuratively vztrajnost, čeprav počasna, zmagujemy watch is 3 minutes slow — moja ura zaostaja ʌ minute;2.adverbpočasislow! — vozite počasi!read slower! — čitaj(te) počasneje!my watch goes slow — moja ura zaostaja;3.transitive verb & intransitive verb (večinoma slow down, slow off, slow up) zmanjšati (čemu) hitrost; počasneje hoditi ali voziti; zavlačevati, odlašati, zadrževati;4.noun(cricket)počasna žoga -
2 easy
1) (not difficult: This is an easy job (to do).) lahek2) (free from pain, trouble, anxiety etc: He had an easy day at the office.) miren3) (friendly: an easy manner/smile.) prijazen4) (relaxed; leisurely: The farmer walked with an easy stride.) sproščen* * *I [í:zi]adjective ( easily adverb)lahek, lahkoten; zlóžen; udoben; miren, popustljiv, brezskrben, lahkomiseln; gladko tekoč; premoženeasy does it! — le počasi, nikamor se ne mudi!slang on easy street — v dobrih razmerahan easy market — tržišče, na katerem ni povpraševanjaa lady of easy virtue — pocestnica, lahkoživkaslang easy on the eye — prijeten, čeden na pogledan easy man — popustljiv, prilagodljiv človekslang easy meat — ne preveč nevaren nasprotnik; lahek poselII [í:zi]adverblahko, z lahkoto; udobnoto go ( —ali take) things easy — ne si preveč prizadevati, ne se preveč gnatimarine easy! — počasi!easy all! — nehajte veslati; voljno!III [í:zi]nouncolloquially kratek premor -
3 inch
[in ] 1. noun1) ((often abbreviated to in when written) a measure of length, the twelfth part of a foot (2.54 centimetres).) palec2) (a small amount: There is not an inch of room to spare.) ped2. verb(to move slowly and carefully: He inched (his way) along the narrow ledge.) počasi se premikati* * *I [inč]nounpalec, cola (2,ɜɔ cm); malenkost; plural rast, postavaevery inch a — popoln, od glave do petegive him an inch and he will take an ell — če mu ponudiš prst, zagrabi celo rokoto flog s.o. within an inch of his life — prebičati koga skoraj do smrtiwithin an inch — za las, skorajII [inč]intransitive verb & transitive verbpočasi (se) premikatiIII [inč]nounScottish otoček -
4 jog
[‹oɡ]past tense, past participle - jogged; verb1) (to push, shake or knock gently: He jogged my arm and I spilt my coffee; I have forgotten, but something may jog my memory later on.) rahlo suniti, spodbosti2) (to travel slowly: The cart jogged along the rough track.) vleči se naprej3) (to run at a gentle pace, especially for the sake of exercise: She jogs / goes jogging round the park for half an hour every morning.) počasi teči•* * *I [džɔg]nounrahel sunek, krc, drezljaj; pohajkovanje, počasna hoja, zložen dir; figuratively lenobnežII [džɔg]1.transitive verbrahlo suniti, krcniti, stresti, podrezati; figuratively spomniti; pognati (stroj) za kratek čas;2.intransitive verbudariti ( against proti); vleči se naprej, capljati (on, along); odpraviti se, nadaljevati pot (on)to jog s.o.'s memory — poklicati komu v spominto jog on — prebiti čas, nadaljevatiIII [džɔg]nounAmerican neravna površina, štrlina, vzboklina, udrtina -
5 ooze
[u:z] 1. verb1) (to flow slowly: The water oozed through the sand.) pronicati2) (to have (something liquid) flowing slowly out: His wound was oozing blood.) curljati2. noun(liquid, slippery mud: The river bed was thick with ooze.) blato- oozy* * *I [u:z]nounblato, mulj; curljanje, izcedek; technical strojilna juha, čreslenicaII [u:z]1.intransitive verbcurljati, počasi odtekati, kapljati, pronicati (tudi svetloba itd.);2.transitive verbizločati, prepuščati vodo; figuratively izžarevati (optimizem, milino itd.) -
6 slack
[slæk]1) (loose; not firmly stretched: Leave the rope slack.) ohlapen2) (not firmly in position: He tightened a few slack screws.) zrahljan3) (not strict; careless: He is very slack about getting things done.) zanikrn4) (in industry etc, not busy; inactive: Business has been rather slack lately.) medel•- slacken- slackly
- slackness
- slacks* * *I [slæk]1.nounnenapet (zrahljan, ohlapen) del vrvi; čas stagnacije, mrtvila v poslih, kupčijah; plural colloquially dolge (ženske) hlače; military slang dolge hlače; popustitev, ponehanje (vetra itd.); prosody nepoudarjen zlog (zlogi); colloquially pavza, odmorto have a good slack — pošteno, zares "izpreči";2.adjective ( slackly adverb)mlahav, ohlapen, nenapet, nenategnjen, popuščen; len, nemaren, zanikrn, brezbrižen, počasen, okoren; mirujoč, mrtev (o vodi); slab, medel (o kupčijah, poslih); polpepečen (kruh)with a slack hand — leno, brez energijea slack rope — nenapeta, ohlapna vrvslack season — mrtva sezona, mrtviloslack in stays nautical ki se počasi premikaslack trade, slack market commerce medlo, slabo tržiščeslack water — mirujoča, mrtva vodaslack weather — vreme, ki človeka naredi lenegabusiness is slack commerce posli zastajajo, stagnirajoto keep a slack hand — nemarno, ohlapno voditi, upravljatito keep a slack rein — premalo brzdati, imeti uzdo premalo napeto;3.adverb (v zloženkah) počasi, medlo; nepopolno, nezadostnoII [slæk]transitive verb & intransitive verbpopustiti (vrv), zrahljati (se) (o vijaku); odviti (se); opočasniti (se), postati počasen, popustiti (v prizadevanju); biti brezbrižen, zanemarjati (dolžnosti); postati medel, mlahav; zmanjšati (se), ubtažiti (se), oslabeti, onemogoči; počivati; (= to slake) gasiti (apno); commerce postati medel, slab (poslovanje, tržišče)III [slæk]nountechnical premogov grušec (prah)IV [slæk]noundialectal nižava, kotlina; močvirje, barje -
7 slide
1. past tense, past participle - slid; verb1) (to (cause to) move or pass along smoothly: He slid the drawer open; Children must not slide in the school corridors.) drseti2) (to move quietly or secretly: I slid hurriedly past the window; He slid the book quickly out of sight under his pillow.) zdrsniti2. noun1) (an act of sliding.) drsenje2) (a slippery track, or apparatus with a smooth sloping surface, on which people or things can slide: The children were taking turns on the slide in the playground.) tobogan3) (a small transparent photograph for projecting on to a screen etc: The lecture was illustrated with slides.) diapozitiv4) (a glass plate on which objects are placed to be examined under a microscope.) steklo pod objektivom5) ((also hair-slide) a (decorative) hinged fastening for the hair.) zaponka•- sliding door* * *I [sláid]noundrsalnica; drsališče; drča; drsenje, drsanje; drsalen zaklopec ali pokrov; žlebič, utor, smuk; zemeljski udor; fotografska plošča, diapozitiv, fotografija; steklo objektiva pri mikroskopu; zaponka (na pasu)II [sláid]intransitive verbdrseti, zdrsniti, spodrsniti, zdrkniti, spodrseti; drsati se po ledu (brez drsalk); gladko teči; polzeti; počasi, neopazno padati ( into v); iti prek (česa), (neopaženo) miniti; počasi prehajati (from... to od... k, na, v); slang oditi; transitive verb pahniti, poriniti, napraviti, da nekaj zdrsne ( into v, na)to let things slide — prepustiti stvari toku razvoja, ničesar ne ukreniti, biti brezbrižento slide a ship down the skids nautical spustiti ladjo po drsalicah v morje (pri splavitvi); -
8 soft
[soft]1) (not hard or firm; easily changing shape when pressed: a soft cushion.) mehek2) (pleasantly smooth to the touch: The dog has a soft, silky coat.) mehek3) (not loud: a soft voice.) tih4) ((of colour) not bright or harsh: a soft pink.) nežen5) (not strict (enough): You are too soft with him.) popustljiv6) ((of a drink) not alcoholic: At the party they were serving soft drinks as well as wine and spirits.) brezalkoholen7) (childishly weak, timid or silly: Don't be so soft - the dog won't hurt you.) reva•- softly- softness
- soften
- soft-boiled
- soft-hearted
- soft-spoken
- software
- softwood
- have a soft spot for* * *I [sɔft]nouncolloquially bedak, tepec, neumnež, butecII [sɔft]1.adjectivemehek, upogljiv, popustljiv; mil, blag (podnebje, temperatura itd.); miren, nekričeč (barva); okusen, piten (vino); gladek (koža); topel, topel in vlažen, deževen (vreme); lahen, rahel (udarec, trkanje); tih, pridušen (glas); ljubezniv, prijazen; nežen ( with z); miren (spanje); economy nestabilen (cene); kóven (kovina), drobljiv, krhek (kamen); slang lahek; zaljubljen (on v); nemožat, pomehkužen, mlahav, neodporen, brez energije; bedast, neumen, prismuknjen; phonetics zveneč; palatalen, brez pridiha (aspiracije)soft air — mil, blag zraka soft drink American slang brezalkoholna pijačasoft money American papirnati denar, bankovci, menicesoft nothings — ljubavno gruljenje, sladke besedesoft sawder — laskanje, prilizovanjesoft sex, softer sex — ženski spol, ženskesoft soap — mehko kalijevo milo, figuratively American slang laskanje, dobrikanjesoft solder — pločevina, ki se stali pri relativno nizki temperaturisoft tack slang bel kruh, nautical mehek kruh (ne prepečenec), dobra hranasoft thing colloquially lahko izvedljiva stvar, lahka in dobro plačana služba; laskanje; neumnosthe was rather soft in this affair — ni ravno briljiral v tej zadevi (stvari);2.adverbpočasi, tihoto lie soft — ležati na mehkem;3.nounmehkoba, milina; colloquially slabič; bedak;4.interjection archaicpočasi! polahko! -
9 speed
[spi:d] 1. noun1) (rate of moving: a slow speed; The car was travelling at high speed.) hitrost, brzina2) (quickness of moving.) naglica2. verb1) ((past tense, past participles sped [sped] speeded) to (cause to) move or progress quickly; to hurry: The car sped/speeded along the motorway.) hiteti2) ((past tense, past participle speeded) to drive very fast in a car etc, faster than is allowed by law: The policeman said that I had been speeding.) prehitro voziti•- speeding- speedy
- speedily
- speediness
- speed bump
- speed trap
- speedometer
- speed up* * *I [spi:d]nounhitrost, brzina, naglica, hitrica; tek (motorja); technical prestava (prva, druga itd.); obsolete uspeh, (dobra) srečaat full speed, with all speed — s polno brzinogood speed! — veliko uspeha (sreče)!send me good speed! — voščite mi dobro srečo!more haste, less speed figuratively počasi se daleč pride; hiti počasi!II [spi:d]1.transitive verbdrviti, goniti, pognati (konja); naganjati, priganjati (koga); hitro (kaj) opraviti, pohiteti (s čim), pospešiti, dati (čemu) večjo hitrost; obsolete sprožiti (strelico); odposlati, (hitro) odsloviti (posloviti se od); archaic pomagati (komu), želeti srečo;2.intransitive verbhiteti, drveti, hitro iti, leteti; motoring voziti z veliko hitrostjo; obsolete uspevati, napredovati, biti uspešen ali srečen, imeti srečothe devil speed him! — vrag ga vzemi!God speed you! — bog z vami!he sped well archaic dobro jo je zvozilto speed away — odbrzeti, odhitetito speed down — zmanjšati hitrost (čemu), zavreti (kaj)to be fined for speeding — biti kaznovan zaradi prevelike hitrosti, prehitre vožnje -
10 stew
[stju:] 1. verb(to cook (meat, fruit etc) by slowly boiling and simmering: She stewed apples; The meat was stewing in the pan.) dušiti2. noun((a dish of) stewed meat etc: I've made some beef stew.) dušeno meso, enolončnica* * *I [stju:]noundušeno, počasi kuhano meso ali jed; ragu, razkosano meso v omaki; enolončnica; figuratively slang veliko razburjenje, zadrega, zmešnjava; neprijeten, zaskrbljujoč položaj; osuplost, jezaIrish stew — dušeno koštrunovo meso s krompirjem, fižolom in čebuloto be in a stew figuratively biti zaskrbljen, zbegan, v stiski, v (velikih) težavahII [stju:]transitive verb & intransitive verbdušiti (se) v pari (o mesu itd.), počasi (se) kuhati, pariti se, cvreti se od vročine; slang zelo se učiti, "guliti se"let us go, we are stewing here — pojdimo, tu se dušimo (od vročine)to stew in one's own juice (grease) — cvreti se v lastni masti, figuratively biti prepuščen svoji usodilet them stew in their own juice — naj sami pojedo kašo, ki so si jo skuhaliIII [stju:]nounribnik; posoda za ribe; umetno gojišče ostrigIV [stju:]noun(večinoma plural) javna hiša, bordel -
11 trickle
['trikl] 1. verb(to flow in small amounts: Blood was trickling down her face.) curljati2. noun(a small amount: a trickle of water; At first there was only a trickle of people but soon a crowd arrived.) curek; peščica* * *[trikl]1.nounkapljanje, curljanje; kaplja, solza; potočektrickle charge electrical trajno polnjenje (akumulatorja);2.intransitive verbkapljati, curljati, teči (down, along po, out iz); mozeti, pronicati; figuratively prihajati v majhnem številu; figuratively kapljati; transitive verb pustiti kapljati (curljati, pronicati); golf počasi kotaliti (žogo) -
12 adagio
[ədá:džiou]1.adjective musicpočasi, mirno;2.nounpočasen stavek -
13 bone
[bəun] 1. noun1) (the hard substance forming the skeleton of man, animals etc: Bone decays far more slowly than flesh.) kost2) (a piece of this substance: She broke two of the bones in her foot.) kost2. verb(to take the bones out of (fish etc).) razkostiti- bony- bone china
- bone idle
- a bone of contention
- have a bone to pick with someone
- have a bone to pick with
- to the bone* * *I [boun]nounkost, srt, koščica; plural okostje; colloquially plural kocke, kockanje; kastanjete; slang študent, ki počasi študira; American slang dolara bag of bones — kost in koža, suh ko trlicabred in the bone — prirojen, v krvito cast (in) a bone between — povzročati nesoglasje, ščuvatito feel in one's bones — slutiti, biti prepričanto make no bones about ( —ali of) — ne delati težav zaradi, odkrito priznatito have a bone to pick with s.o. — imeti s kom račune; ošteti kogahard words break no bones — strogost ne škoduje, beseda ni konjII [boun]transitive verbobirati kosti; gnojiti s kostno moko; slang izmakniti, krasti; slang guliti se -
14 ease
[i:z] 1. noun1) (freedom from pain or from worry or hard work: a lifetime of ease.) mir2) (freedom from difficulty: He passed his exam with ease.) lahkota3) (naturalness: ease of manner.) neprisiljenost2. verb1) (to free from pain, trouble or anxiety: A hot bath eased his tired limbs.) sprostiti2) ((often with off) to make or become less strong, less severe, less fast etc: The pain has eased (off); The driver eased off as he approached the town.) popustiti, zmanjšati hitrost3) (to move (something heavy or awkward) gently or gradually in or out of position: They eased the wardrobe carefully up the narrow staircase.) previdno premikati•- easily- easiness
- easy 3. interjection(a command to go or act gently: Easy! You'll fall if you run too fast.) počasi- easy-going
- at ease
- easier said than done
- go easy on
- stand at ease
- take it easy
- take one's ease* * *I [i:z]nounmir, počitek; udobnost; lagodnost, zadovoljstvo; neprisiljenost, lahkota, olajšanjeat one's ease — udobno, mirno, brez zadregemilitary at ease! — voljno!to set ( —ali put) at ease — hrabriti; zadovoljitiwith ease — lahko, brez težavII [í:z]1.transitive verblajšati, miriti, blažiti; rahljati;2.intransitive verbpopustitito ease one's mind — pomiriti se, dušo si olajšatinautical ease her! — počasneje!to ease s.o. of his purse — oskubsti kogato ease o.s. — opraviti telesno potreboto ease s.o. of s.th. — ukrasti komu kaj -
15 edge down
intransitive verb počasi kam pluti -
16 edge in
intransitive verb vriniti se; marine počasi se bližati, približevati se -
17 fair
I [feə] adjective1) (light-coloured; with light-coloured hair and skin: fair hair; Scandinavian people are often fair.) svetel2) (just; not favouring one side: a fair test.) nepristranski3) ((of weather) fine; without rain: a fair afternoon.) lep4) (quite good; neither bad nor good: Her work is only fair.) zadovoljiv5) (quite big, long etc: a fair size.) precejšen6) (beautiful: a fair maiden.) čeden•- fairness- fairly
- fair play II [feə] noun1) (a collection of entertainments that travels from town to town: She won a large doll at the fair.) semenj2) (a large market held at fixed times: A fair is held here every spring.) sejem3) (an exhibition of goods from different countries, firms etc: a trade fair.) sejem* * *I [fwə]adjectivelep; nežen; jasen, svetel; čist; svež; ugoden; svetlolas, blond; precejšen; znaten; ( with do) pošten, pravičen; spodoben, vljuden; primeren, zadovoljiv; čitljiva fair amount — precejšnja količina, precej denarjafor fair — dejansko, zaresto give s.o. a fair warning — pravočasno koga posvariticolloquially fair to middling — še kar dobrofair play — poštena igra, nepristranostfair and square — pošten in odkrit; naravnostwhat is fair for one is fair for all — kar je dobro za enega, je dobro tudi za drugefair view — lep razgled; odkrito mnenjeII [fwə]adverbnaravnost; jasno; pošteno; pravilno; vljudno; nežnoto bespeak s.o. fair — dobro o kom govoritifor fair — zagotovo, nespornoto speak s.o. fair — vljudno s kom govoritifair and softly — počasi, tihoIII [fw ə]nounsejem, velesejem; razstavaIV [fwə]transitive verb & intransitive verb(z)jasniti se; prepisovati; zgladiti -
18 grass
1) (the green plant which covers fields, garden lawns etc.) trava2) (any species of grass, including also corn and bamboo: He studies grasses.) trava3) ((slang) marijuana.) trava•- grassy- grasshopper
- grassland* * *I [gra:s]nountrava; pašnik, trata; ruša; colloquially beluš; colloquially pomlad; slang policaj, "kifeljc"; ovaduh; slang marihuana, mamiloto cut grass under s.o.'s feet — spodnesti komu tlaat grass — na paši, colloquially na dopustuto go to grass — iti na pašo, colloquially na dopustout at grass — na paši; figuratively brezposeln, na dopustugo to grass! — solit se pojdi!figuratively to send to grass — podreti na tlawhile the grass grows the steed starves — dvakrat da, kdor hitro daII [gra:s]transitive verbgnati na pašo; obložiti z rušo; beliti (lan) na travi; sejati travo; leči na travo; sestreliti (ptiča); uloviti ribo -
19 hack
[hæk] 1. verb1) (to cut or chop up roughly: The butcher hacked the beef into large pieces.) razsekati2) (to cut (a path etc) roughly: He hacked his way through the jungle; He hacked (out) a path through the jungle.) izsekati (si)2. noun1) (a rough cut made in something: He marked the tree by making a few hacks on the trunk.) vsek2) (a horse, or in the United States, a car, for hire.) jezdni konj; taksi•- hacker- hacking
- hacksaw* * *I [hæk]nounkramp, rovača; vsek, zarezanje, ranasport udarec v nogo (nogomet), osebna napaka (košarka); pokašljevanje; American jecljanje, zatikanje pri govorenju; American colloquially to take a hack at — poskusiti kajII [hæk]transitive verb & intransitive verbsekati, vsekati, zasekati, razsekati; sport brcniti v nogo (nogomet); pokašljevati; American prenašati, trpeti kajhacking cough — suh kašelj, pokašljevanjeAmerican slang to hack around — pohajkovatiIII [hæk]nounsušilno stojalo (za opeko); rešetkasta vrata; deska za sokoljo hrano; pičnicaIV [hæk]nounnajemni konj, fijakarski konj, tovorni konj; kljuse; American vozilo v najem; colloquially taksi; ječar; dninar, garač; slang pocestnicaV [hæk]1.transitive verbdajati konje v najem; obrabiti;2.transitive verb British Englishpočasi jahati; hoditi po dninah -
20 haste
[heist]((too much) speed: Your work shows signs of haste - there are too many mistakes in it.) naglica- hasten- hasty
- hastily
- hastiness
- in haste
- make haste* * *I [héist]nounnaglica, prenagljenostmore haste, less speed — tudi počasi se daleč prideII [héist]intransitive verb poetically hiteti
См. также в других словарях:
počási — prisl. (ȃ) 1. izraža, da se za dejanje porabi razmeroma dosti časa: počasi študirati; megla se le počasi dviga / čas mineva zelo počasi // izraža, da se dejanje opravi z majhno hitrostjo: počasi govoriti; počasi in trudno stopati; prav počasi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lésti — lézem nedov. (ẹ ẹ̑) 1. premikati se, dotikajoč se podlage s telesom: kača, polž leze; gosenica leze po listu; po poti lezejo deževniki; pren., ekspr. temen oblak leze čez sonce // premikati se tako, da je telo zelo blizu podlage: mravlja leze;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
polzéti — ím [u̯z] nedov. (ẹ í) 1. počasi se premikati, teči po nagnjeni ali navpični, navadno gladki površini: deževne kaplje polzijo po šipah; solze mu polzijo po licih / snežna, zemeljska plast polzi po pobočju / ustreljeni gams je začel polzeti proti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prihájati — am nedov. (ȃ) 1. premikajoč se v določeno smer začenjati biti na kraju bližje komu: tiho, nekdo prihaja; videl je prihajati skupino vojakov; po cesti prihajata dve ženski; hitro, tiho prihajati / zaletel se je v avtomobil, ki mu je prihajal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Hana Zagorová discography — The following recordings are attributed to Hana Zagorová:1968 Hana Zagorová SPSupraphon, SU 430 489 # Svatej kluk # Jsem bláhová (Marie Rottrová only)1968 Hana Zagorová SPSupraphon, SU 430 488 # Prý jsem zhýralá # Dinda1968 Hana Zagorová… … Wikipedia
plazíti se — in pláziti se im se, in pláziti se im se nedov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. premikati se tako, da je telo blizu podlage: močerad se plazi / tiger se plazi proti svoji žrtvi; maček se je prihuljeno plazil v shrambo // navadno s prislovnim določilom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
počásen — sna o prid., počasnéjši in počásnejši (á ā) 1. ki porabi za kako pot ali delo razmeroma dosti časa: počasen človek; počasni konji; je počasen pri delu // ki ima majhno hitrost: počasen tok reke; počasna hoja, vožnja; počasno vrtenje / počasen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pomíkati — 1 am nedov. (ȋ ȋ) spreminjati čemu položaj, mesto, zlasti v eni smeri: pomikati voziček proti vratom; pomikati avtomobilsko streho nazaj in naprej; ljudje se pomikajo k vratom / sprevod se je počasi pomikal proti pokopališču / kazalec na uri se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
popúščati — am nedov. (ú) 1. prenehavati imeti kaj napeto, nategnjeno: počasi je popuščal nit; zategovati in popuščati vajeti; popuščati vlačilno vrv 2. prenehavati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini že popuščajo; zarjaveli žeblji popuščajo /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
precéjati — am nedov. (ẹ) pretakati skozi cedilo: precejati med, mleko; pripoveduje počasi, kakor bi besede precejal / ekspr. slišalo se je, kako preceja zrak skozi ustnice; pren. razni rodovi so precejali te vrednote ● ekspr. solze precejati jokati se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika