-
1 time
1. noun1) (the hour of the day: What time is it?; Can your child tell the time yet?) ura2) (the passage of days, years, events etc: time and space; Time will tell.) čas3) (a point at which, or period during which, something happens: at the time of his wedding; breakfast-time.) čas4) (the quantity of minutes, hours, days etc, eg spent in, or available for, a particular activity etc: This won't take much time to do; I enjoyed the time I spent in Paris; At the end of the exam, the supervisor called `Your time is up!') čas5) (a suitable moment or period: Now is the time to ask him.) pravi trenutek6) (one of a number occasions: He's been to France four times.) krat7) (a period characterized by a particular quality in a person's life, experience etc: He went through an unhappy time when she died; We had some good times together.) časi8) (the speed at which a piece of music should be played; tempo: in slow time.) tempo2. verb1) (to measure the time taken by (a happening, event etc) or by (a person, in doing something): He timed the journey.) meriti čas2) (to choose a particular time for: You timed your arrival beautifully!) izbrati pravi čas•- timeless- timelessly
- timelessness
- timely
- timeliness
- timer
- times
- timing
- time bomb
- time-consuming
- time limit
- time off
- time out
- timetable
- all in good time
- all the time
- at times
- be behind time
- for the time being
- from time to time
- in good time
- in time
- no time at all
- no time
- one
- two at a time
- on time
- save
- waste time
- take one's time
- time and time again
- time and again* * *I [táim]1.nounčas; delovni čas; ura, trenutek; sport najkrajši čas; music akt, tempo; military tempo, korak, hitrost marša; plural časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje; plural colloquially verb zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)the Times (singular construction) časopis Timestime past, present and to come — preteklost, sedanjost in prihodnosttime! sport zdaj!time, gentlemen, please! time! closing time! — zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)against time — proti uri, z največjo hitrostjo, zelo nagloahead of (before) one's time — prezgodaj, preuranjeno, preranoall the time — ves čas, nepretrgano, neprekinjenoat a time — naenkrat, skupaj, skupno, hkratione at a time — po eden, posamičnoat all times — vsak čas, vednoat times — od časa do časa, občasnoat no time — nikoli, nikdarat one time — nekoč, nekdajat some time — kadarkoli, enkratat some other time, at other times — (enkrat) drugič, drugikratat the present time — sedaj, zdaj, táčasat the same time — istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarleat this time of day figuratively verb tako kasnem času dneva, ob tako pozni uriat that time — tisti čas, tačásbefore one's time — prezgodaj, preranoby that time — do takrat, dotlej; medtemclose time — hunting lovopusteach time that... — vsakikrat, koevery time — vsakikrat, vsaki potfor the time — trenutno, ta trenutekfor the time being — za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostihin day time — v dnevnem času, podnevi, pri dnevuin no time — v hipu, kot bi trenil (hitro)in the mean time — medtem, med (v) tem časuin the nick of time — v pravem času, v kritičnem časuin time — pravočasno; v ritmu, po taktuin time to come — v bodoče, v prihodnjemany a time — včasih; marsikaterikratmany times — mogokrat, čestomean time — srednji, standardni časnot for a long time — še dolgo ne, še dolgo bo trajalooff time — iz (zunaj) takta, ritmaon time — točno, o pravem časuonce upon a time (there was a king) — nekdaj, nekoč (je bil kralj...)out of time — iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepoznotime after time — ponovno, češčetime and again — ponovno, češče, večkratthis time a year (twelve months) — danes leto (dni), ob letuto time — pravočasno, točno; zelo hitro; obsolete za vednoup to the present time, up to this time — dozdaj, doslej, do danesup to that time — do takrat, dotlejwhat time? — ob katerem času? kdaj?what time? poetically (v času) kowith times — časom, sčasomawhat is the time? what time is it? — koliko je ura?it is high time to go — skrajni čas je, da gremotime is up! — čas je potekel!he is out of his time — končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rokit was the first time that — bilo je prvikrat, da...to ask time — economy prositi za podaljšanje rokato beat the time — udarjati, dajati taktto bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day — želeti komu dober dan, pozdraviti kogato call time — sport dati znak za začetek ali za konecto do time slang odsedeti svoj čas v zaporuhe has time on his hands — ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časomto have a time with colloquially imeti težave zwhat a time he has been gone! — kako dolgo ga ni!to keep time — držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktuto keep good time — iti dobro, točno (o uri)I know the time of day colloquially jaz vem, koliko je urathis will last our time — to bo trajalo, dokler bomo živeliwhat time do you make? — koliko je na tvoji (vaši) uri?to lose time — izgubljati čas; (ura) zaostajatito mark time — na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mestato move with the times, to be abreast of the times — iti, korakati s časomto serve one's time — military služiti svoj rokto stand the test of time — obnesti se; upirati se zobu časato take one's time — vzeti si čas, pustiti si častake your time! — ne hiti!to take time by the forelock — pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutektake time while time serves — izkoristiti čas, dokler ga imaštell me the time — povej mi, koliko je uratime and tide wait for no man — čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnostto work against time — delati z največjo hitrostjo (tempom);2.adjectivečasoven; economy z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obrokeII [táim]1.transitive verbmeriti čas (z uro); določati čas; izbrati (pravi) čas; urediti po času, uravnati po okoliščinah; napraviti kaj ob pravem času; gledati na čas, držati se časa; časovno ugotoviti; regulirati, naravnati (uro); music udarjati, dajati takt (tempo)my train is timed to leave at four — po voznem redu odhaja moj vlak ob štirih;2.intransitive verbujemati se, biti soglasen ( with z), sporazumeti se; držati takt, ritem (to z) -
2 behind
1. preposition1) (at or towards the back of: behind the door.) za2) (remaining after: The tourists left their litter behind them.) za3) (in support: We're right behind him on this point.) (stati) za kom2. adverb1) (at the back: following behind.) zadaj2) ((also behindhand [-hænd]) not up to date: behind with his work.) v zaostanku3) (remaining: He left his book behind; We stayed behind after the party.) za (seboj); na mestu3. noun(the buttocks: a smack on the behind.) zadnja plat* * *I [biháind]adverbzadaj, nazaj; prepozno, v zamudi, v zaostankuto leave behind — prehiteti; zapustiti (dediščino)II [beháind]prepositionzabehind time — zamujen, netočen, prekasenIII [biháind]nounvulgar zadnjica, zadek -
3 counsel
1. noun1) (advice: He'll give you good counsel on your problems.) nasvet2) (a barrister or advocate: counsel for the defence.) odvetnik2. verb(to advise; to recommend.) svetovati* * *I [káunsəl]transitive verbsvetovati; priporočiti; opomnitito counsel for s.o. — zastopati koga pred sodiščemII [káunsəl]nounposvetovanje; svet, nasvet; namera, načrt; odvetnik; svetovaleccounsel of perfection — nasvet, ki se po njem ni mogoče ravnatito take counsel with s.o. — posvetovati se s komto take counsel with one's pillow — dobro si stvar premisliti, prespati joto keep one's own counsel — prikrivati svoje namene, obdržati stvar zase, tajiti -
4 day
[dei] 1. noun1) (the period from sunrise to sunset: She worked all day; The days are warm but the nights are cold.) dan2) (a part of this period eg that part spent at work: How long is your working day?; The school day ends at 3 o'clock; I see him every day.) dan3) (the period of twenty-four hours from one midnight to the next: How many days are in the month of September?) dan4) ((often in plural) the period of, or of the greatest activity, influence, strength etc of (something or someone): in my grandfather's day; in the days of steam-power.) v času...•- daybreak- day-dream 2. verbShe often day-dreams.) sanjariti- daylight- day school
- daytime
- call it a day
- day by day
- day in
- day out
- make someone's day
- one day
- some day
- the other day* * *[dei]noundan; obletnicaall day, all the day, all day long — ves danAmerican between two days — ponočislang call it a day — smatraj za opravljenoto give s.o. the time of the day — povedati komu, koliko je ura; pozdraviti gato have a day of it, to take a merry day of it — dobro se zabavati, uživatiif a day — natanko, nič več in nič manj odin the days of old — nekoč, prejevery other (third etc.) day — vsak drugi (tretji itd.) danone day or other — pred kratkim, nedavno, oni danto pass the time of the day — pogovarjati se, klepetatito know the time of day — biti buden, paziti, biti izkušen -
5 fair
I [feə] adjective1) (light-coloured; with light-coloured hair and skin: fair hair; Scandinavian people are often fair.) svetel2) (just; not favouring one side: a fair test.) nepristranski3) ((of weather) fine; without rain: a fair afternoon.) lep4) (quite good; neither bad nor good: Her work is only fair.) zadovoljiv5) (quite big, long etc: a fair size.) precejšen6) (beautiful: a fair maiden.) čeden•- fairness- fairly
- fair play II [feə] noun1) (a collection of entertainments that travels from town to town: She won a large doll at the fair.) semenj2) (a large market held at fixed times: A fair is held here every spring.) sejem3) (an exhibition of goods from different countries, firms etc: a trade fair.) sejem* * *I [fwə]adjectivelep; nežen; jasen, svetel; čist; svež; ugoden; svetlolas, blond; precejšen; znaten; ( with do) pošten, pravičen; spodoben, vljuden; primeren, zadovoljiv; čitljiva fair amount — precejšnja količina, precej denarjafor fair — dejansko, zaresto give s.o. a fair warning — pravočasno koga posvariticolloquially fair to middling — še kar dobrofair play — poštena igra, nepristranostfair and square — pošten in odkrit; naravnostwhat is fair for one is fair for all — kar je dobro za enega, je dobro tudi za drugefair view — lep razgled; odkrito mnenjeII [fwə]adverbnaravnost; jasno; pošteno; pravilno; vljudno; nežnoto bespeak s.o. fair — dobro o kom govoritifor fair — zagotovo, nespornoto speak s.o. fair — vljudno s kom govoritifair and softly — počasi, tihoIII [fw ə]nounsejem, velesejem; razstavaIV [fwə]transitive verb & intransitive verb(z)jasniti se; prepisovati; zgladiti -
6 hang
[hæŋ]past tense, past participle - hung; verb1) (to put or fix, or to be put or fixed, above the ground eg by a hook: We'll hang the picture on that wall; The picture is hanging on the wall.) obesiti, viseti2) (to fasten (something), or to be fastened, at the top or side so that it can move freely but cannot fall: A door hangs by its hinges.) obesiti, biti obešen3) ((past tense, past participle hanged) to kill, or to be killed, by having a rope put round the neck and being allowed to drop: Murderers used to be hanged in the United Kingdom, but no-one hangs for murder now.) obesiti, biti obešen4) ((often with down or out) to be bending, drooping or falling downwards: The dog's tongue was hanging out; Her hair was hanging down.) viseti5) (to bow (one's head): He hung his head in shame.) pobesiti•- hanger- hanging
- hangings
- hangman
- hangover
- get the hang of
- hang about/around
- hang back
- hang in the balance
- hang on
- hang together
- hang up* * *I [hæŋ]nounnačin kako tkanina (stvar) visi ali pada; način dela; padec, strmec, pobočje; kratek premor; colloquially pomento get ( —ali see) the hang of a thing — dojeti bistvo česa, razumeti kajII [hæŋ]1.transitive verbobesiti, obešati; pobesiti, pobešati (glavo); obesiti (sliko), nalepiti (tapete);2.intransitive verbviseti, biti obešen, obesiti se; nagniti se, lebdeti; obotavljati se (tudi žoga pri športu); American juridically ovirati porotnike pri odločitvihang it (all)! — naj gre k vragu!hang you! — da bi te vrag pocitral!I'll be hanged first! — prej se dam obesiti!I'll be hanged if — vrag naj me vzame, čewell, I'm hanged! — kaj takega!, vrag naj me pocitra!to hang by a hair ( —ali rope, single thread) — figuratively viseti na nitkito hang in doubt — biti negotov, kolebatito hang fire — prepozno (se) sprožiti (puška); figuratively biti počasen, neodločen, omahovati, obotavljati seto hang o.s. — obesiti seto let things go hang — pustiti, da gre vse k vragu; pustiti stvari pri mirusleep hangs on my eyelids — veke so mi težke, oči mi lezejo skupajtime hangs heavy on my hands — ne vem, kaj naj počnem s časom, predolgo mi traja, vleče se -
7 hindsight
(wisdom or knowledge got only after something (usually bad) has happened: In hindsight, we should have acted differently.) izkustveno spoznanje* * *[háindsait]nounhumorously prepozen spregled, prepozno spoznanjehindsight is easier than foresight — lahko je biti pameten, ko je že narejeno -
8 late
[leit] 1. adjective1) (coming etc after the expected or usual time: The train is late tonight; I try to be punctual but I am always late.) prepozen2) (far on in the day or night: late in the day; late at night; It was very late when I got to bed.) pozen3) (dead, especially recently: the late king.) pokojni4) (recently, but no longer, holding an office or position: Mr Allan, the late chairman, made a speech.) prejšnji2. adverb1) (after the expected or usual time: He arrived late for his interview.) prepozno2) (far on in the day or night: They always go to bed late.) pozno•- lateness- lately
- later on
- of late* * *I [léit]adjectivepozen, kasen, zakasnel; nedaven, prejšnji; pokojnithe latest thing — najnovejša stvar, zadnji krik modeof late — nedavno, pred kratkimcolloquially that's the latest! — to je višek!II [léit]adverbkasno, pozno; prej; poetically nedavnobetter late than never — boljše kasno, kakor nikolicolloquially late in the day — zelo pozno, prekasnoto sit up late — ostati dolgo pokonci, bedetilate of — prej stanujoč v, prej zaposlen prilater on — potem, kasneje -
9 milk
[milk] 1. noun(a white liquid produced by female mammals as food for their young: The commonest source of milk is the cow.) mleko2. verb(to obtain milk from: The farmer milks his cows each day.) molsti- milky- milkiness
- milkmaid
- milkman
- milkshake
- milk tooth
- the Milky Way* * *I [milk]nounmleko; botany mleček; mineralogy motnost (v diamantu)figuratively milk for babes — literarna plažawhat's flurried your milk? — kaj te je tako razburilo?milk and honey — med in mleko, obiljeII [milk]1.transitive verbmolsti; izmolsti (denar); slang prisluškovati telefonskemu pogovoru figuratively krasti vesti ( from);2.intransitive verbdajati mlekoto milk the ram ( —ali bull, pigeon) — poskušati nekaj nemogočega, zahtevati nemogoče -
10 spill
[spil]past tense, past participle - spilt; verb(to (cause something to) fall or run out (usually accidentally): He spilt milk on the floor; Vegetables spilled out of the burst bag.) razliti (se)* * *I [spil]nountrščica (lesa); čep, veha; prižgalica, zmotek papirja ali trščica za prižig (sveče itd.); cigaretni papirII [spil]nounprelivanje, razlivanje; deževni naliv; padec (s konja, z voza)III [spil]transitive verb & intransitive verbpreli(va)ti (se), razliti (se), izliti (se) ( out); raztresti; nautical odvzeti veter (jadru); familiarly vreči koga iz sedla ali vozila; slang izgubiti (denar na stavah); American slang izklepetati, izdati (tajnost)to spill s.o.'s blood — prelivati krito spill money — zapraviti, izgubiti denar (pri stavah)to spill the beans American slang izdati tajnost, vse priznatiit's no use crying over spilt milk figuratively po toči zvoniti je prepozno -
11 tardigrade
[tá:digreid]1.nounzoologytardigarda (vodna žuželka); obsolete zoology lenivec;2.adjectivepočasen, pozen, kasen, netočen; len -
12 tiding
[táidiŋ]noun(večinoma plural) sporočilo, vest, novica -
13 till
I [til] preposition, conjunction(to the time of or when: I'll wait till six o'clock; Go on till you reach the station.) do; dokler neII [til] noun((in a shop etc) a container or drawer in which money is put and registered.) ročna blagajna* * *I [til]1.prepositiondo (časovno)till evening (next Sunday, death) — do večera (prihodnje nedelje, smrti)till then — dotlej, do takrattill due economy do zapadlosti (dospelosti, plačljivosti);2.conjunctiondokler ne; toliko časa, dawait till I return — počakaj, dokler se ne vrnemwait till he has flnished — počakajte, dokler ne (da) bo on končalhe did not come till he was called for — prišel je šele, ko so ga poklicaliII [tilə]nounmizni predal (za denar); (ročna) blagajna (v prodajalnah)till money economy stanje blagajne, ročna blagajnaIII [til]nounzmes ilovice in peska; trda glinasta zemeljska zmesIV [til]transitive verb & intransitive verbobdelovati zemljo, orati -
14 unless
[ən'les]1) (if not: Don't come unless I telephone.) razen če2) (except when: The directors have a meeting every Friday, unless there is nothing to discuss.) razen če* * *[ʌnlés]1.conjunctionče ne, razen če, ako neI always walked unless I had a bicycle — vedno sem šel peš, razen če sem imel kolohe always comes on Sundays unless he is ill — vedno prihaja ob nedeljah, razen če (razen kadar, če le) ni bolanunless and until — vse dokler ne, šele ko;2.prepositionrazen
См. также в других словарях:
prepôzen — zna o prid. (ó ō) preveč pozen: bil je prepozen in ni mogel kupiti vstopnic; za koncert je že prepozna / prepozna dobava blaga; prepozna odločitev; pritožba je prepozna; prepozno plačilo prepôzno prisl.: prepozno kaj izvedeti; prepozno je opazil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čàs — čása m (ȁ á) 1. neomejeno trajanje: prostor in čas; čas teče; ekspr. čas beži, se vleče; meriti čas; enota časa / v teku časa / s časom se bo marsikaj spremenilo sčasom 2. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja: zdaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prihájati — am nedov. (ȃ) 1. premikajoč se v določeno smer začenjati biti na kraju bližje komu: tiho, nekdo prihaja; videl je prihajati skupino vojakov; po cesti prihajata dve ženski; hitro, tiho prihajati / zaletel se je v avtomobil, ki mu je prihajal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prirómati — am dov. (ọ̑) 1. rel. priti k romarski cerkvi, v sveti kraj: priromati na Brezje 2. ekspr. pripotovati, priti: priromal je naravnost iz Pariza ∙ ekspr. vaše pismo je priromalo prepozno do nas prepozno smo ga dobili, prejeli … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tóča — e ž (ọ) 1. padavine v obliki večjih ledenih zrn: toča pada, se usuje; toča je pobila žito, poškodovala drevje; kakor kurja jajca debela toča; huda toča / izstreliti raketo proti toči; pren., ekspr. na borce se je usula ognjena toča ∙ preg. po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvoníti — ím nedov. (ȋ í) 1. dajati močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona: zvon dolgo, enolično, glasno, otožno zvoni; brezoseb.: v zvoniku zvoni; zvonilo je, da se je slišalo po vsej dolini // povzročati močne, zveneče glasove pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovene numerals — Cardinal numerals= Numbers such as ena, dve, tri, štiri, pet (one, two, three, four, five) are used to express amount. For example, po pošti smo vam poslali tri pakete ( We posted three packages to you ), ko dopolniš sedemindvajseto leto, dobiš… … Wikipedia
ali — prisl. 1. uvaja vprašanje: ali prideš? ali ga ne poznaš? ali si bolna? ali je bilo lepo na izletu? vse lepo, vendar ali ni prepozno? / to je tvoj mož, ali ne? no, ali bo kaj? / Ali taka je ta reč? Nabili da me bodo? (I. Cankar) torej 2. ekspr., v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
àmpak — prisl. (ȁ) pog., v medmetni rabi 1. izraža veliko mero: ampak smo imeli srečo! / iron. ampak si pameten! 2. izraža začudenje, nevoljo: ampak, da je to mogoče! ampak, otroci, tega pa ne! in ampak vez. (ȁ) v protivnem priredju 1. za uvajanje nove … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brez — predl., z rodilnikom 1. za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa: biti brez dela; umrl je brez oporoke; brez potrebe se razburjaš; izginiti brez sledu; otrok je brez staršev; posestvo brez dolga; meso brez kosti; letalo brez pilota;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezpredméten — tna o prid. (ẹ̑) 1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup… … Slovar slovenskega knjižnega jezika