-
1 holding
[hóuldiŋ]nounposest, zakup; economy podružnica; juridically sodna odločba; zaloga, skladišče, številčno stanje; economy plural delnice, zadolžniceholding squad — gasilci, ki prestrežejo ljudi, ki skačejo iz gorečih hiš -
2 in
(in(to) usually small pieces: The broken mirror lay in bits on the floor; He loves taking his car to bits.) v koscih; na dele* * *I [in]preposition1.v, na (na vprašanje kje?)in the territory — na ozemlju;2.figurativelyv, pri, nablind in one eye — na eno oko slep;3.v (v posameznih primerih namesto into na vprašanje kam?)put it in your pocket — daj to v žep;4.(stanje, način, okoliščina)in cash — v gotovini; pri denarju (biti)in despair — obupano, v obupuin good health — pri dobrem zdravju, zelo zdravin writing — pismeno;5.v, pri, na (udeležba)to be in it — biti udeležen, udeležiti sethere is nothing in it — ničesar (resničnega, dobrega) ni v tem, ne splača se, je čisto enostavno; je še neodločeno (dirka);6.(dejavnost, opravilo) pri, vin an accident — pri nesreči, v nesrečiin search of — pri iskanju česa;7.(moč, sposobnost)he has (not) got it in him — to je (ni) pravi mož za to;8.(časovno)in the day, in daytime — podneviin two hours — v dveh urah, čez dve uriin the reign of — za vlade, za časa vladanjain my sleep — v spanju, ko sem spalin time — pravočasno, sčasoma, kdajin (the year) 1940 — leta 1940;9.(namen, smoter)in my defence — v mojo obrambo;10.(vzrok, nagib)in remembrance — v spomin;11.(razmerje, odnos, zveza)in that — ker, kolikorwell in body, but ill in mind — telesno zdrav, a duševno bolanthe latest thing in s.th. — najnovejše na nekem področjuten feet in width — 10 čevljev širok (po širini);12.poin all probability — po vsej verjetnosti;13.(sredstvo, material)dressed in white — oblečen v belo;14.(število, znesek)five in the hundred — pet od sto, ɜ%in twos — po dva, paromaII [in]adverbnotri, noter, vto be in — biti doma, biti v hiši; politics biti na vladi (stranka); biti v modi; sport biti na vrsti za udarec; sezona za kaj ( oysters are in)to be in for a thing — pričakovati kaj, nameravati kaj, nadejati se česato be in for it — iztakniti jo, biti v kaši, ne imeti drugega izhodain for a penny, in for a pound — kdor reče a, mora reči tudi bin and in — vedno isto, vedno znovaAmerican to be all in — biti čisto izčrpanin with it! — prinesi, odnesi to noterto be in on s.th. — sodelovati pri čem, biti poučen o čemto let s.o. in on s.th. — pritegniti koga k čemu, poučiti koga o čemIII [in]adjectivepolitics in party — vladajoča strankasport in side — stran, ki je na vrsti za udarecIV [in]noun(večinoma plural) vladajoča strankathe ins and outs — vlada in opozicija; ovinki (ceste, poti); podrobnosti (problema)V [in]transitive verbspraviti (žetev) pod streho -
3 number
1. noun1) ((sometimes abbreviated to no - plural nos - when written in front of a figure) a word or figure showing eg how many of something there are, or the position of something in a series etc: Seven was often considered a magic number; Answer nos 1-10 of exercise 2.) število; številka2) (a (large) quantity or group (of people or things): He has a number of records; There were a large number of people in the room.) število3) (one issue of a magazine: the autumn number.) številka4) (a popular song or piece of music: He sang his most popular number.) popevka2. verb1) (to put a number on: He numbered the pages in the top corner.) oštevilčiti2) (to include: He numbered her among his closest friends.) prištevati med3) (to come to in total: The group numbered ten.) znašati•- number-plate
- his days are numbered
- without number* * *I [nʌmbə]nounštevilo, številka; zvezek, številka (revije, časopisa)grammar število ( in the singular ŋ); točka programa; music slang popevka, ritem; poetically plural stihi; slang tip, patron; figuratively back number — pozabljen (zastarel) človek (stvar)number one — ego, jaz; nautical prvi častnik; adjective prvotengolden number — število, po katerem se izračuna datum Velike nočieconomy to raise to the full number — kompletirati, popolnitiissued in numbers — izdano v nadaljevankah, izdano v zvezkihin number — številčno, po številunumbers of times — često; vedno znovacolloquially to have (got) s.o.'s number — koga dobro poznati, koga do dna spregledatiII [nʌmbə]transitive verbnumerirati, oštevilčiti; šteti, računati, znašatito number among ( —ali in, with) — prištevati (med, k, npr. prijatelje) -
4 predominate
[pri'domineit](to be the stronger or greater in amount, size, number etc: In this part of the country industry predominates (over agriculture).) prevladovati- predominantly
- predominance* * *[pridɔmineit]intransitive verbpredominirati, prevladati, obvladati (številčno, telesno, duševno itd.); biti močnejši, imeti premoč (over) -
5 recruit
[rə'kru:t] 1. noun1) (a person who has (just) joined the army, air force etc.) novinec2) (a person who has (just) joined a society, group etc: Our party needs new recruits before the next election.) novinec2. verb(to cause to join the army, a society etc: We must recruit more troops; Can't you recruit more members to the music society?) novačiti* * *I [rikrú:t]nounmilitary rekrut, vojaški novinec; American navaden vojak, borec; na novo sprejet član (društva itd.); začetnik, novinec; (redko) okrepitev (tudi military archaic), prirastek, obogatitevII [rikrú:t]transitive verbmilitary novačiti, dopolniti, izpopolniti (z novimi vojaki), nabirati vojake, rekrutirati; skušati pridobiti za člana, za privrženca; popraviti, obnoviti (zalogo), zopet oskrbeti ( with z); okrepiti, poživiti, figuratively (zdravstveno) zopet postaviti na noge; intransitive verb archaic okrepiti se, opomoči si, zbrati si novih moči; rekrutirati seto recruit a regiment — številčno okrepiti, ojačiti polkto be recruited from — rekrutirati se iz, figuratively biti sestavljen izhe went to the country to recruit — šel je na deželo, da bi se (zdravstveno) okrepil -
6 strength
* * *[strenm]nounmoč, jakost, sila; čvrstost, odpornost; krepkost, žilavost; intenzivnost; military številčno stanje, dejansko stanje armade; jakost (utrdbe); (tekočine) vsebinaat full strength — polnoštevilno, vsibelow strength, under strength military pod običajnim številčnim stanjemon the strength military na seznamu(up)on the strength of — na temelju, na osnovi česathe strength of a horse figuratively konjska (silna) močstrength of purpose — moč volje, odločnost, vztrajnostfeat of strength — dejanje, ki ga more napraviti le velika moč -
7 weak
[wi:k]1) (lacking in physical strength: Her illness has made her very weak.) šibek2) (not strong in character: I'm very weak when it comes to giving up cigarettes.) neodločen3) ((of a liquid) diluted; not strong: weak tea.) šibek4) ((of an explanation etc) not convincing.) neprepričljiv5) ((of a joke) not particularly funny.) bled, medel•- weakly- weaken
- weakling
- weakness
- have a weakness for* * *[wi:k]adjective ( weakly adverb)slaboten, slab, šibek, neodporen; lomljiv, krhek; z lahkoto premagljiv; bolehen, nezdrav; neutrjen, neodločen, nestanoviten, nezanesljiv (značaj); neprepričljiv (dokaz, argument); brez moči, mlahav, medel; nemaren (stil); razredčen z vodo; nesposoben, nespreten; economy slab, medel (tržišče); grammar šibek (glagol)a weak eleven — slabo moštvo (npr. nogometno)weak hand figuratively slabe karteweak point — šibka točka, ranljivo mestoweak vessel figuratively nezanesljiva osebato have weak knees figuratively ne imeti hrbtenice, biti neodločenweakest goes to the wall figuratively najšibkejši izgubi pri tekmovanju, podleže -
8 numerically
adverb številčno
См. также в других словарях:
števílčen — čna o prid. (ȋ) nanašajoč se na številke ali števila: upoštevati številčne podatke; številčni prikaz stanja; zapisati s številčnimi šiframi / številčna omejitev vpisa na univerzo; ugotoviti številčno stanje živine / številčna sestava komisije;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razrédčiti — im dov. (ẹ ẹ̑) 1. narediti bolj redko: razredčiti kis, sadni sok; razredčiti z vodo / mah je razredčil travo; razredčiti grmovje, veje; razredčiti sadike 2. povzročiti, da se kaka skupnost, skupina številčno zmanjša: nalezljive bolezni so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rédčiti — im nedov. (ẹ ẹ̑) 1. delati (bolj) redko: firnež redči barve; redčiti omako z vodo / redčiti peso, solato; redčiti veje / redčiti gozd ♦ agr. redčiti sadnemu drevju plodove 2. povzročati, da se kaka skupina, skupnost številčno manjša: kuga,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zrédčiti — im dov. (ẹ ẹ̑) 1. narediti (bolj) redko: zredčiti omako; zredčiti z vodo / zredčiti solato / mah je zredčil travo / gozd so zelo zredčili 2. povzročiti, da se kaka skupina, skupnost številčno zmanjša: bolezen je zredčila to živalsko vrsto… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bogatéti — ím nedov. (ẹ í) 1. postajati bogat: on hitro bogati; bogateti na tuj račun, s tujim delom 2. številčno večati se, množiti se: njegova knjižnica vidno bogati // postajati boljši, izpopolnjevati se: osebnost v boju bogati; duševno bogateti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bogatíti — ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj bogato: kupčije in špekulacije so ga vedno bolj bogatile; z delom bogatiti podjetje / železo in premog bogatita deželo 2. številčno večati, množiti: bogatiti njegov besedni zaklad; bogatiti si znanje 3. izboljševati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
decimírati — am dov. in nedov. (ȋ) za kazen usmrtiti vsakega desetega (vojaka): ker niso našli krivca, je poveljnik ukazal decimirati četo // knjiž. prizadejati občutno številčno izgubo; zdesetkati: nalezljive bolezni so decimirale prebivalstvo decimíran a o … Slovar slovenskega knjižnega jezika
desétkati — am nedov. (ẹ̑) ekspr. prizadevati občutno številčno izgubo: kuga je desetkala prebivalstvo; volkovi desetkajo čredo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grámatóm — a m (ȃ ọ̑) kem. masa elementa v gramih, ki številčno ustreza njegovi atomski masi: dva gramatoma vodika se spajata z enim gramatomom kisika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grámmolékula — e ž (ȃ ẹ̑) kem. masa čiste snovi v gramih, ki številčno ustreza njeni molekulski masi; mol … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izrázen — zna o prid. (ā) 1. nanašajoč se na izraz, izražanje: a) raziskovanje slovenskega izraznega fonda; vsebinska in izrazna razčlenitev pesmi b) za impresionista je barva izrazni element; izrazne kretnje / izrazna moč, ohlapnost, sposobnost / filmska … Slovar slovenskega knjižnega jezika