-
1 bell
[bel]1) (a hollow object, usually of metal, which gives a ringing sound when struck by the clapper inside: church bells.) zvon2) (any other mechanism for giving a ringing sound: Our doorbell is broken.) zvonec* * *I [bel]nounzvon, zvonec; udarec na zvon, zvonjenje; potapljaški zvon; botany popek; zvočni lijak; mehurčekto bear the bell — nositi zvonec, voditito curse by bell, book and candle — prekleti do desetega kolenawith bells on — v slovesni obleki; z navdušenjemto ring the bell — pozvoniti; slang uspešno opravitimarine one to eight bells — štiriurna stražaII [bel]transitive verbobesiti zvonec; poganjati popke; mehuriti seto bell the cat — obesiti mački zvonec; kot prvi se česa lotiti; izpostaviti se nevarnostiIII [bel]1.nounrukanje jelena (v času parjenja);2.intransitive verbrukati -
2 jingle
['‹iŋɡl] 1. noun1) (a slight metallic ringing sound (made eg by coins or by small bells): The dog pricked up its ears at the jingle of its master's keys.) žvenket2) (a simple rhyming verse or tune: nursery rhymes and other little jingles; advertising jingles.) preproste rime2. verb(to (cause to) make a clinking or ringing sound; He jingled the coins in his pocket.) žvenketati* * *I [džiŋgl]nounzvončkljanje, žvenket; technical signalni zvonec; preproste rime; avstralski in irski enovprežen voz na dve kolesiII [džiŋgl]transitive verb & intransitive verbzvončkljati, žvenketati; rimati se, rime delati -
3 tinkle
['tiŋkl] 1. verb(to (cause to) make a sound of, or like, the ringing of small bells: The doorbell tinkled.) cingljati2. noun(this sound: I heard the tinkle of glass chimes.) cingljanje* * *[tíŋkl]1.nounzvonjenje, zvončkljanje, cingljanje, zvenenje; figuratively prazno govoričenje, klepetanje, čenčanjeto give s.o. a tinkle — colloquially pozvoniti pri kom;2.transitive verb & intransitive verbzvoniti, zvončkljati, cingljati; zveneti; figuratively klepetati, čenčati, z zvonjenjem oznaniti ali skupaj sklicati
См. также в других словарях:
zvončkljánje — a s (ȃ) glagolnik od zvončkljati: zaslišalo se je zvončkljanje zvončkov; otožno, ekspr. tanko zvončkljanje / zvončkljanje črede; s ceste se je oglašalo zvončkljanje koles … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cíngel — [gǝl] medm. (í) posnema zvončkljanje: cingel cingel / cingel cink cink … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žvenkljánje — a s (ȃ) glagolnik od žvenkljati: slišali so žvenkljanje orožja / žvenkljanje kravjih zvoncev zvončkljanje ∙ ekspr. žvenkljanje z besedami izbrano, a vsebinsko prazno govorjenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvončkánje — a s (ȃ) star. zvončkljanje: zvončkanje kraguljčkov / oglasilo se je zvončkanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
