-
1 bell
[bel]1) (a hollow object, usually of metal, which gives a ringing sound when struck by the clapper inside: church bells.) zvon2) (any other mechanism for giving a ringing sound: Our doorbell is broken.) zvonec* * *I [bel]nounzvon, zvonec; udarec na zvon, zvonjenje; potapljaški zvon; botany popek; zvočni lijak; mehurčekto bear the bell — nositi zvonec, voditito curse by bell, book and candle — prekleti do desetega kolenawith bells on — v slovesni obleki; z navdušenjemto ring the bell — pozvoniti; slang uspešno opravitimarine one to eight bells — štiriurna stražaII [bel]transitive verbobesiti zvonec; poganjati popke; mehuriti seto bell the cat — obesiti mački zvonec; kot prvi se česa lotiti; izpostaviti se nevarnostiIII [bel]1.nounrukanje jelena (v času parjenja);2.intransitive verbrukati -
2 death-bell
[démbel]nounnavček -
3 soul-bell
[sóulbel]nounposmrtni zvon; zvon(ček), ki oznanja smrt, navček
См. также в других словарях:
návček — čka m (á) v krščanskem okolju zvon, navadno najmanjši, ki naznanja smrt koga: zvoniti z navčkom ∙ evfem. kmalu mu bo zapel navček kmalu bo umrl; ekspr. takim prizadevanjem že poje navček takih prizadevanj bo kmalu konec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
