-
1 torbo
tórbo agg tosc v. torbido 1. -
2 torbo
-
3 torbo
тоск.см. torbido 1. -
4 torbo
tristón -
5 TORBO
-
6 lucido
1. agg1) блестящий, лощёный, глянцевый; начищенныйcarta lucida / a lucido — 1) калька 2) вощёная бумагаmente lucida — ясный / трезвый умnon essere lucido разг. — быть в подпитииessere ancora lucido — сохранить ясный рассудок ( в старости)2. m1) блеск, лоскlucido per scarpe — гуталин, крем для обуви3) калька, чертёж на кальке•Syn:brunito, forbito, brillante, lampante, lustro, перен. perspicace, intelligenteAnt: -
7 nuvoloso
aggSyn:Ant: -
8 torbido
1. agg 2. m1) смута; pl беспорядки, волнения2) перен. тёмное дело•Syn:torbo, oscuro, buio, nuvoloso, misterioso, перен. cupo, tumultuante, inquieto••pescare nel torbido — ловить рыбку в мутной воде -
9 carpet-bagger
[ká:pitbægə]nounpotnik s potno torbo; potujoči bankir; American politični pustolovec; British English politični agitator ali kandidat, ki ni iz kraja, v katerem kandidira -
10 pouch
1) (a small bag: a tobacco-pouch.) mošnja2) (something bag-like: This animal stores its food in two pouches under its chin.) vrečka3) (the pocket of skin in which the young of certain kinds of animal, eg the kangaroo, are reared.) vreča* * *I [páuč]nounvrečka, mošnja za tobak, torbica; archaic mošnjič, majhna denarnica; military nabojnica, torbica za naboje; anatomy solzni mešič; zoology vreča (vrečarjev), golša (pelikanov); botany mošnjičekII [páuč]1.transitive verbdati v torbo; figuratively vtakniti v žep, prilastiti si; napihniti, napihovati;2.intransitive verbnapihniti se; viseti kakor vreča (obleka)slang to pouch s.o. — dati napitnino, obdarovati z denarjem -
11 snap
[snæp] 1. past tense, past participle - snapped; verb1) ((with at) to make a biting movement, to try to grasp with the teeth: The dog snapped at his ankles.) hlastniti po2) (to break with a sudden sharp noise: He snapped the stick in half; The handle of the cup snapped off.) zlomiti3) (to (cause to) make a sudden sharp noise, in moving etc: The lid snapped shut.) zaloputniti4) (to speak in a sharp especially angry way: `Mind your own business!' he snapped.) zabrusiti5) (to take a photograph of: He snapped the children playing in the garden.) posneti2. noun1) ((the noise of) an act of snapping: There was a loud snap as his pencil broke.) tlesk2) (a photograph; a snapshot: He wanted to show us his holiday snaps.) posnetek3) (a kind of simple card game: They were playing snap.) lažnivec3. adjective(done, made etc quickly: a snap decision.) nagel- snappy- snappily
- snappiness
- snapshot
- snap one's fingers
- snap up* * *I [snæp]1.nounhlastaj (at po), ugriz; tlesk s prsti, krcljaj, krc; tlesk, pok, zlom; figuratively zamah, polet, elan, živahnost; photography trenutni posnetek, momentka; theatre kratek igralski angažma; rezka, odrezava, osorna izjava; kratka doba, perioda; zaskočna ključavnica; grižljaj, zalogaj, košček; American slang dobra služba, lahka naloga, malenkost; vrsta drobljivega kolačaa snap of cold, cold snap — nenaden val mrazanot to care a snap for figuratively požvižgati se naI heard the snap of the bone — slišal sem pok (zlom) kosti;2.adjectivenagel, nenaden, bliskovitsnap shot — strel brez ciljanja;3.adverbs pokom (treskom)to go snap — počiti, zlomiti se s pokomII [snæp]transitive verbhlastniti (po), havsniti, odgrizniti; iztrgati, zgrabiti, uloviti (kaj); zlomiti, prelomiti, pretrgati; zapreti s pokom (treskom), tleskniti; zašklepetati (z zobmi); povzročiti pok(anje), tleskati ali pokati (z bičem, s prsti); sprožiti (pištolo); ostro (rezko, osorno) prekiniti; (na kratko) odpraviti (koga); photography napraviti trenuten posnetek, neopazno fotografirati; American sport naglo vrniti (žogo) v polje; intransitive verb hlastniti (at po), naglo poseči (at po), havsniti z zobmi (at po) (o psu); skušati ugrizniti (at koga); póčiti, tleskniti (bič); zlomiti se s pokom; zaklopiti se; zaskočiti se; zabliskati se (oči); nenadoma prisluhniti; American slang planiti ( into v); American colloquially ( out of) nehati (z), rešiti se (česa)to snap at s.o. — nahruliti koga, zadreti se nad komto snap at s.th. (at an offer) — hlastno pograbiti, hlastniti po čem (po ponudbi)to snap (at) the bait — hlastniti po vabi, figuratively hlastno sprejeti ponudboto snap s.o.'s bag — iztrgati komu torbo (torbico)to snap one's fingers — tleskniti s prsti, figuratively prezirljivo ravnati (at s.o. s kom)I snapped them as they were going in — fotografiral sem jih, ko so vstopali -
12 snatch
[snæ ] 1. verb1) (to (try to) seize or grab suddenly: The monkey snatched the biscuit out of my hand.) hlastniti po2) (to take quickly, when one has time or the opportunity: She managed to snatch an hour's sleep.) zgrabiti priložnost2. noun1) (an attempt to seize: The thief made a snatch at her handbag.) hlastniti po2) (a short piece or extract eg from music, conversation etc: a snatch of conversation.) odlomek* * *I [snæč]nounhlastaj, zgrabitev, hlastanje (po); napad, naval, muhavost; na hitro pripravljen obrok hrane; (ugoden) trenutek, kratek čas (perioda); American slang ugrabitev otroka (osebe); plural odlomki (govora, pesmi itd.); koščki, drobci, črepinjeby snatches — od časa do časa, v razmakihin snatches — sem ter tja, včasih, od časa do časato make a snatch at — hlastniti po, hlastno seči po, skušati ujetiII [snæč]transitive verb & intransitive verbpograbiti, zgrabiti, (hlastno, željno, naglo) seči po, iztrgati, polastiti se; skušati zgrabiti ali iztrgatito snatch s.o. from the jaws of death — iztrgati (rešiti) koga iz krempljev smrti -
13 tuck
1. noun1) (a fold sewn into a piece of material: Her dress had tucks in the sleeves.) zavihek2) (sweets, cakes etc: Schoolboys used to spend their money on tuck; ( also adjective) a tuck shop.) sladkarije2. verb(to push, stuff etc: He tucked his shirt into his trousers.) zatlačiti- tuck in* * *I [tʌk]1.nounobsoletetrobljenje trobent, fanfara; bobnanje;2.transitive verb Scottishtrobiti; bobnatiII [tʌk]nounkoničast meč, rapirIII [tʌk]1.nounguba; zagib, zavihek, prišiv, podšiv, rob; American colloquially energija, polet, življenje; plural slang poslastice, slaščicetuck-in, tuck-out slang obilen jedilni obrok, gostija, "požrtija"it took the tuck all out of me — to mi je vzelo vso energijo;2.transitive verbnagubati, spodviti, zavihati, zviti, obrobiti, zarobiti; colloquially (s)tlačiti, zbasati, (po)riniti, vtakniti, zariti ( into v); zviti, prekrižati (noge); intransitive verb gubati, nabrati se, skrčiti se, uskočiti se (tkanina) -
14 zip
I 1. [zip] noun1) ((also zipper) a zip fastener.) zadrga2) (a whizzing sound: They heard the zip of a flying bullet.) žvižg2. verb1) (to fasten with a zip fastener: She zipped up her trousers; This dress zips at the back.) zapreti zadrgo2) (to move with a whizzing sound: A bullet zipped past his head.) žvižgati•II [zip]- zip code* * *I [zip]nounsik, žvižg (krogle ipd.); šum pri trganju blaga itd.; colloquially figuratively energija, vitalnost, aktivnost, brio, poletII [zip]intransitive verbsikniti, sikati, žvižgati; šiniti, švigniti, naglo stečicolloquially pokazati ali imeti polet, pogum; American slang zip across the horizon figuratively naglo se proslaviti; transitive verb dati polet (čemu); s poletom (kaj) storiti; odpreti ali zapreti s patentno zadrgoto zip up slang oživiti, vnesti živost, živahnost; vnesti moči ali polet, ojačiti, okrepiti -
15 meiga
Meiga, en Galicia las meiges son diosas o brujas, en Asturias cuando le llamamos a alguien meigu ou meiga, también de alguna manera le estamos diciendo lo mismo, aparte que también solemos llamar meigu al traidor, al gachu, quiero falar del torbo, del retorcido, etc. Siempre según mi humilde apreciación el idioma Gallego en un cincuenta por ciento es casi igual que el Astur y de hecho procede de éste, lo que sucede que los gallegos son maravillosos hermanos nuestros que han sabido conservar, engrandecer, respetar, proteger, etc., todas sus ancestrales costumbres, que los han unido, los unen, los unirán siempre, dentro de una hermosa fraternidad que en mi querida Tierrina no existe. ¿Por qué…? ¡Yo me he preguntado siempre! La verdad que yo se la respuesta, pero me da y siento a la vez mucha pena y mucha vergüenza el decirla.Primer Diccionario Enciclopédicu de la Llingua Asturiana > meiga
См. также в других словарях:
torbo — tór·bo agg. RE tosc. torbido {{line}} {{/line}} VARIANTI: 3turbo. DATA: av. 1294. ETIMO: lat. tardo tŭrbu(m), var. di turbidus … Dizionario italiano
torbo — pl.m. torbi sing.f. torba pl.f. torbe … Dizionario dei sinonimi e contrari
tórba — e ž (ọ̑) priprava z ročajem, ročajema za prenašanje v roki: odložiti, odpreti torbo; vzeti kaj iz torbe; zložiti stvari v torbo; platnena, usnjena torba; polna, težka torba; torba za malico / hladilna torba torbi podobna prenosna hladilna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Giergl — Kálmán Giergl (* 29. Juni 1863 in Pest; † 10. September 1954 in Nógrádverőce im Komitat Pest ) war ein Architekt und bedeutender Vertreter des Eklektizismus in Ungarn. Er gehörte der Künstlerfamilie Györgyi Giergl an. New York Palota, 1894 … Deutsch Wikipedia
odložíti — ím dov., odlóžil (ȋ í) 1. narediti, da osebek kaj preneha imeti v roki, na sebi: prenehal je brati in odložil knjigo; odložil je palico in torbo / odložiti prtljago; odložil je vrečo in se vzravnal / žerjav je odložil tovor in se vrnil po novega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
požréšen — šna o prid., požréšnejši (ẹ ẹ̄) 1. ki (rad) veliko jé: nikoli ni dovolj temu požrešnemu človeku; požrešni vrabci brskajo po pesku; požrešen kot volk // nav. ekspr. ki čuti, ima veliko željo po jedi: je zelo požrešen / požrešen na meso,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Dorobo — (or Ndorobo , Wadorobo , Torobo ) is a derogatory umbrella term for several unrelated hunter gatherer groups of Kenya and Tanzania. In the past 150 years, many of these peoples have assimilated to the pastoralist economy of neighbouring peoples… … Wikipedia
Kálmán Giergl — (* 29. Juni 1863 in Pest; † 10. September 1954 in Nógrádverőce im Komitat Pest ) war ein Architekt und bedeutender Vertreter des Eklektizismus in Ungarn. Er gehörte der Künstlerfamilie Györgyi Giergl an. New York Palota, 1894 … Deutsch Wikipedia
Dorobo peoples — Dorobo (or Ndorobo, Wadorobo, Torobo) is a derogatory umbrella term for several unrelated hunter gatherer groups of Kenya and Tanzania. In the past 150 years, many of these peoples have assimilated to the pastoralist economy of neighbouring… … Wikipedia
intorbare — in·tor·bà·re v.tr., v.intr. (io intórbo) RE tosc. intorbidare {{line}} {{/line}} DATA: 1470. ETIMO: der. di torbo con 1in e 1 are … Dizionario italiano
nugolo — nù·go·lo s.m. 1. LE nube minacciosa: un nugol torbo, padre di procella (Leopardi) | tempo nuvoloso 2. CO fig., fitto gruppo, grande quantità di persone, animali o cose: un nugolo di bambini, un nugolo di uccelli {{line}} {{/line}} DATA: av. 1320 … Dizionario italiano
