-
1 πλώω
Grammatical information: v.Meaning: `to swim', aor. etc. (ep. Ion. Il.) also `to sail, to go by sea' (beside pres. πλέω; on πλώω: πλέω Bechtel Dial. 3, 196ff., 208).Other forms: Aor. πλῶ-ναι ( ἐπ-έπλων etc., Hom., Hes.), πλῶσαι (Γ 47: ptc. ἐπι-πλώσας; Hdt., Arr.), fut. πλώσ-ομαι (Hdt.), -ω (Lyc.), perf. πέπλωκα (Hdt., Lyc.; also E. Hel. 532 and Ar. Th. 878 [parody]),Derivatives: Prob. all derivv. are from Ion. (Fraenkel Nom. ag. 2, 3 f.). Adj. 1. πλω-τός ( πρόσ-, ἔκ-πλώω) `swimming, navigable' (κ 3 [on the explanation Giusti Il. mondo class. 7, 63ff.], Hp., Hdt., Arist.) with - τίς f. approx. `raft' (Demetr. Astrol.), - τεύομαι `to be navigated, cruised' (Plb.); 2. πλω-τικός `seafaring' (hell.); 3. - σιμος `navigable, seaworthy' (S., Diogenian.), rather from πλῶσαι than from *πλῶσις; thus πλώ-ϊμος beside and for πλόϊμος (s. on πλέω w. lit.). Subst. 4. κατάπλω-σις f. `home-coming by sea' (Herod.); 5. πλωτήρ m. `sailor' (rare in E., Ar., Pl., often in Arist. etc.), `swimmer' (Opp., Nonn.); 6. πλω-άδες, -ϊάδες (Thphr.), - ίδες (A. R.) f. pl. `swimming, flowing'; also 7. πλώς, pl. πλῶτες name of a fish, = κεστρεύς, if prop. "swimmer" (cf. Thompson Fishes s. πλῶτα); but δακρυπλώειν (τ 122) not denomin. from *δακρυ-πλώς, but after δάκρυ χέων, χέουσα built as univerbation; cf. Leumann Hom. Wörter 36 w. n. 1 a. lit. 8. Verb: πλω-ΐζω (- ῴζω) `to go by sea' (Hes., Th.) with -ϊσις f. `seafaring' (Just.).Etymology: The above forms are not unambiguous. The aorist ἔπλων ( ἐπ-έπλων, ἀπ-έπλω a. o.) agrees with ἔγνων and so looks most like an athem. root-aorist (ptc. ἐπιπλώς Z 291 false for - πλούς?); to this as innovations ἔπλωσα-(ἔγνων: Skt. ájñāsam) and πλώω (cf. Chantraine Gramm. hom. 1, 365)? Or the other way round (with Schwyzer 743 n.5 [asking]): ἔπλων secondary to older ἔπλωσα and this orig. to πλώω? In the first alternative we have no reason to keep ἔπλων etc. together with πλέω; in the second πλώω from *πλώϜ-ω is taken as lengthened deverbative (e.g. Schwyzer 722 and 349); to this analog. the other forms (cf. Schwyzer 346). The same lengthened grade is found in the Slav. iterative, e.g. OCS plavati, Russ. plávatь `swim (to and fro)'. A correspondent of πλω- however gives Germ. in OWNo. flōa, OE flōwan (w secondary) with Goth. flodus m. ' ποταμός (would be Gr. *πλω-τύς) a. o.; this too can go back on a reduplicated (?) IE * plō[u̯]-. If one decides for original πλω- from IE * plō- (* pleh₃-), this could be in ablaut with πλη- in πίμ-πλη-μι (Brugmann-Thumb 325 a. 327) [I see no reaon for this argumentation; I see no basis for a form * ploh₁-] which fits semantically worse than πλέω with πλώω. Frisk prefers explanation from *πλώϜ-ω. So either from a root * pleh₃-, or from a langthened grade deverbative *plōu̯-. -- Cf. πλέω, also πλύνω.Page in Frisk: 2,565-566Greek-English etymological dictionary (Ελληνικά-Αγγλικά ετυμολογική λεξικό) > πλώω
См. также в других словарях:
plávati — am nedov. (ȃ) 1. premikati se po vodi z gibanjem, premikanjem nog, rok, telesa: labodi, ribe plavajo; kopalci so plavali čez preliv; učiti se plavati / plava samo s plavalnim obročem / podlasica tudi plava; te živali plavajo z repom / plavati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Liste Swadesh Du Slovène — Liste Swadesh de 207 mots en français et en slovène. Sommaire 1 Présentation 2 Liste 3 Voir aussi 3.1 Bibliographie … Wikipédia en Français
Liste Swadesh du slovene — Liste Swadesh du slovène Liste Swadesh de 207 mots en français et en slovène. Sommaire 1 Présentation 2 Liste 3 Voir aussi 3.1 Bibliographie … Wikipédia en Français
Liste Swadesh du slovène — Liste Swadesh de 207 mots en français et en slovène. Sommaire 1 Présentation 2 Liste 3 Voir aussi 3.1 Bibliographie … Wikipédia en Français
Liste swadesh du slovène — Liste Swadesh de 207 mots en français et en slovène. Sommaire 1 Présentation 2 Liste 3 Voir aussi 3.1 Bibliographie … Wikipédia en Français
méšati — tudi mešáti am nedov. (ẹ á ẹ) 1. premikati delce kake snovi, da se ta združi, enakomerno porazdeli: mešati polento; mešati s kuhalnico, žlico; hitro, počasi mešati; strojno mešati // premikati prste, roke v čem gostem: mešati z roko po kupu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pròst — prôsta o stil. ó prid., prostéjši in prôstejši (ȍ ó) 1. ki je brez obveznosti in lahko sam razpolaga s svojim časom: vse sem naredil, do večera sem prost; otroci so dosti prosti / ob sobotah in nedeljah so delavci prosti / dva prosta delavca je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
splávati — am dov. (ȃ) 1. postati sposoben plavati: otrok je splaval; večina tečajnikov je v nekaj dneh splavala; če ne boš šel v vodo, ne boš nikoli splaval 2. plavajoč priti kam: splavati čez reko, mimo čolna, na breg / ribe so splavale v morje / ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tók — a m, mn. tokóvi in tóki (ọ̑) 1. nepretrgano, v določeni smeri gibajoča se snov, zlasti tekočina, plin: tok teče, se vrtinči; zajel ga je topel zračni tok; prestreči, zaustaviti tok z oviro // nepretrgano, v določeni smeri gibajoči se del vode v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žába — e ž (á) 1. manjša dvoživka s široko glavo, širokim trupom in daljšimi zadnjimi okončinami: žabe kvakajo, regljajo; žaba skoči v mlako; samec žabe; piti kot žaba zelo dosti, pogosto; žabe in krastače / pog. jesti žabe žabje krake // samica te… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žábji — a e prid. (ȃ) nanašajoč se na žabe: žabje kvakanje, regljanje / jesti žabje krake / žabja mlaka / žabji samec / ekspr. zvečer se je oglasil žabji zbor / ekspr. rahitičen otrok z žabjim trebuhom velikim, napihnjenim; slabš.: imeti žabja usta zelo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
