-
1 ausladen
-
2 auslesen
-
3 durchbrechen
'durchbrechen < neprav> v/t prolamovat <- lomit>; v/i <sn> ( entzweigehen) rozlamovat <- lámat> se, rozbíjet < bít> se; Pflanzen vyrážet <- razit> -
4 durchdringen
( durch A I; zu D k D) -
5 durchlaufen
( durch A I) -
6 durchschlagen
'durchschlagen < neprav> v/t ( entzweischlagen) rozbíjet <- bít>; Flüssigkeit cedit, protlačovat <- čit>; -
7 einladen
(in A do G)(zu D na A) -
8 reinreißen
'reinreißen < neprav>, reinreiten < neprav>: jemanden rein fam přivádět <- vést> k-o do maléru -
9 reinreiten
'reinreißen < neprav>, reinreiten < neprav>: jemanden rein fam přivádět <- vést> k-o do maléru -
10 übergehen
(zu D k D; in A do G) -
11 überlaufen
über'laufen1 < neprav, bez ge; h>: es überläuft mich heiß je mi z toho horko, polévá mě horko;es überläuft mich kalt běží mi mráz po těle, jde po mně mrázüber'laufen2 frekventovaný, přeplněný -
12 überspringen
-
13 überstehen
-
14 übertreten
'übertreten < neprav, sn> SPORT přešlapovat <- šlápnout>, překračovat <- kročit>; ( wechseln) přestupovat <- stoupit> (a REL)über'treten < neprav, bez ge; h> Vorschrift přestupovat <- stoupit>, porušovat <- šit> -
15 überwerfen
-
16 überziehen
-
17 umfahren
-
18 umgehen
-
19 umreißen
-
20 umschreiben
См. также в других словарях:
nèpràv — prisl. (ȅ ȁ) knjiž. izraža, da dejanje ali stanje ni v skladu z določenim pravilom, normo; narobe, napačno: neprav presoditi, ravnati / ekspr.: ni ji neprav, da jo obiskuje; nima tako zelo neprav ∙ elipt., knjiž. šteli so ga prav ali neprav za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
po — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pó (ọ̑) 1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika; po kaj si prišel; povabili so ga, zdaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pràv — prisl. (ȁ) 1. izraža, da je dejanje ali stanje v skladu z določenim pravilom, normo, ant. narobe: prav si izračunal; naloga je prav napisana; ne ravnate prav; čisto prav si razložil / v povedni rabi: tako bo vse prav; prav je, da se mu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rádi — in radi predl. (ȃ) neprav., z rodilnikom zaradi: radi bolezni ni mogel priti / reda radi se je opravičil zaradi reda ∙ neprav. radi upokojitve je imel nekaj pomislekov glede upokojitve … Slovar slovenskega knjižnega jezika
za — prisl. izraža soglasje, pritrditev: biti, govoriti za; glasovati za / dobro premisliti vse, kar govori za in proti; ekspr. nekateri so za, drugi proti; neskl. pril.: glasovi za; dokazi za in proti; sam.: ekspr. ob številnih proti je pričakoval… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brez — predl., z rodilnikom 1. za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa: biti brez dela; umrl je brez oporoke; brez potrebe se razburjaš; izginiti brez sledu; otrok je brez staršev; posestvo brez dolga; meso brez kosti; letalo brez pilota;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cílj — a m (ȋ ȋ) 1. kraj ali predmet, do katerega se hoče priti: hoditi, tavati brez cilja; priti na cilj; končno sva na cilju; cilj potovanja je Dubrovnik ♦ šport. prvi priteči skozi cilj natanko označeni konec tekmovalne proge // predmet, v katerega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dostójen — jna o prid., dostójnejši (ọ ọ̄) 1. ki se vede v skladu z moralnimi, družabnimi pravili: dostojen človek; fant je dostojen; bodite dostojni! / dostojna družba; dostojno vedenje 2. nav. ekspr. ki po kvaliteti ustreza zahtevam, potrebam: te… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
in — vez. l. med členi v stavku 1. za vezanje dveh istovrstnih členov: oče in sin sta zdoma; prinesi kruha in sira; pospravi krožnike in kar je še na mizi; ves moker in premražen; ravnaj počasi in previdno; duh po mesu in (po) žganju / elipt. ne ve,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izgubíti — ím tudi zgubíti ím dov., izgúbil tudi zgúbil (ȋ í) 1. nehote, nepričakovano priti v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: izgubiti denarnico, dokumente, uro; rokopis se je izgubil / ekspr. pri tebi se vse izgubi / izgubiti sled v snegu;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izgúbljati — am tudi zgúbljati am nedov. (ú) 1. nehote, nepričakovano prihajati v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: otroci izgubljajo kape, rokavice / izgubljati sled 2. s širokim pomenskim obsegom postajati revnejši za a) kako stvar: izgubljati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika