-
1 evil
['i:vl] 1. adjective(very bad; wicked; sinful: evil intentions; an evil man; He looks evil; evil deeds; an evil tongue.) hudoben2. noun1) (wrong-doing, harm or wickedness: He tries to ignore all the evil in the world; Do not speak evil of anyone.) zlo2) (anything evil, eg crime, misfortune etc: London in the eighteenth century was a place of crime, filth, poverty and other evils.) zlo•- evil-- evilly
- evilness
- evil-doer* * *I [í:vl]adjective ( evilly adverb)hudoben, grešen, škodljiv; nesrečento fall on evil days — obubožati, doživeti hude časethe evil one — hudobec, vragII [í:vl]nounzlo, nesreča; škoda; bolezen; grehSt. John's evil — božjastIII [í:vl]adverb archaic hudo, slaboto speak evil of s.o. — opravljati, obrekovati koga -
2 vicious
['viʃəs](evil; cruel; likely to attack or cause harm: Keep back from that dog - it's vicious.) hudoben- viciousness* * *[víšəs]adjective ( viciously adverb)pokvarjen, izprijen, pregrešen, nemoralen, hudoben, zloben, slab, zavržen, nespodoben; pogrešen, napačen; muhast, trmast; pomanjkljiv; škodljiv, nečist (zrak); prostaški, malopriden, ničvredenvicious circle — circulus vitiosus, začarani krog; figuratively položaj brez izhodavicious air — slab, pokvarjen zrakvicious attack — zloben, strupen, zahrbten napada vicious headache — hud, strašanski glavobola vicious look — sovražen, preteč pogleda vicious man — izprijenec, pokvarjenecvicious habit — razvada, grda navadavicious spiral — nepretrgano dviganje (česa) (npr. cen), ki ga povzroča nepretrgano dviganje nečesa drugega (npr. plač)vicious union medicine slaba zrast zlomljenih kosti -
3 fiendish
1) (wicked or devilish: a fiendish temper.) hudoben2) (very difficult, clever etc: a fiendish plan.) vražji* * *[fí:ndiš]adjective ( fiendishly adverb)vražji, krut, hudoben, zloben -
4 rotten
1) ((of meat, fruit etc) having gone bad; decayed: rotten vegetables.) gnil2) (bad; mean: What rotten luck!; It was a rotten thing to do.) slab, hudoben* * *[rɔtn]adjective ( rottenly adverb)gnil, črviv, trohnel, razpadel; onemogel, izčrpan (od starosti ali uporabe); colloquially grd (o vremenu); figuratively pokvarjen, ničvreden, podel, hudoben; slang beden, odvraten, gnusenrotten to the core — do stržena gnil, figuratively skoz in skoz pokvarjena rotten trick — surovo, objestno dejanjeto get rotten — zgniti; pokvariti se -
5 afreet, afrit; afrite
[aefri:t, -rait]noundemon, hudoben velikan (iz islamske mitologije) -
6 arrant
[aerənt]adjective ( arrantly adverb)obsolete potepuški; prekanjen, zvit; hudoben, brezbožen; skrajen -
7 atrocious
[ə'trəuʃəs]1) (very bad: Your handwriting is atrocious.) grozen2) (extremely cruel: an atrocious crime.) ostuden•- atrocity* * *[ətróušəs]adjective ( atrociously adverb)zloben, mrzek, oduren; grd, ostuden; krut; familiarly hud, hudoben; presnet -
8 bad
[bæd]comparative - worse; adjective1) (not good; not efficient: He is a bad driver; His eyesight is bad; They are bad at tennis (= they play tennis badly).) slab2) (wicked; immoral: a bad man; He has done some bad things.) slab, grd3) (unpleasant: bad news.) slab4) (rotten: This meat is bad.) pokvarjen5) (causing harm or injury: Smoking is bad for your health.) škodljiv6) ((of a part of the body) painful, or in a weak state: She has a bad heart; I have a bad head (= headache) today.) bolan7) (unwell: I am feeling quite bad today.) slabo8) (serious or severe: a bad accident; a bad mistake.) težak9) ((of a debt) not likely to be paid: The firm loses money every year from bad debts.) dvomljiv•- badly- badness
- badly off
- feel bad about something
- feel bad
- go from bad to worse
- not bad
- too bad* * *I [bæd]adjective (comparative worse —, superlative worst) slab, pokvarjen, škodljiv, ponarejen; hud, hudoben, krivičen; bolanbad blood — sovraštvo, huda krito be in s.o.'s bad books — biti pri kom slabo zapisanto go bad — pokvariti se; propasti, propadatibad language — zmerjanje, psovkeAmerican bad man — razbojnik, banditit is too bad — škoda, preneumnoII [bæd]nounzlo; primanjkljaj, zguba, pogubato go to the bad — propasti, propadati -
9 black-hearted
[blaekha:tid]adjectivehudoben, zloben -
10 depraved
[dipréivd]adjectivepokvarjen, hudoben, izprijen -
11 despiteful
[dispáitful]adjective ( despitefully adverb)krut, hudoben, zloben -
12 elfish
-
13 evil-affected
[í:vləféktid]adjectivezloben, hudoben -
14 evil-disposed
[i:vldispóuzd]adjectivehudoben, zloben -
15 evil-minded
[í:vlmáindid]adjectivezlohoten, hudoželen, hudoben -
16 facinorous
[fəsínərəs]adjectivearchaic hudoben, zločinski -
17 felon
['felən](a person who is guilty of a serious crime.) hudodelec- felony* * *I [félən]1.nounhudodelec;2.adjectivekrut, hudobenII [félən]nounmedicine zanohtnica -
18 felonious
[filóunjəs]adjective ( feloniously adverb)zločinski, hudodelski, verolomen, podel, hudoben -
19 flagitious
[flədžíšəs]adjective ( flagitiously adverb)hudoben, malopriden, zločinski, podel, nizkoten, pokvarjen -
20 godforsaken
[gɔdfəséikən]adjectivezapuščen, osamljen; pust; beden; potrt, hudoben
См. также в других словарях:
hudôben — bna o prid., hudôbnejši (ó ō) ki drugim želi in povzroča slabo, hudo: hudoben človek; ekspr. peklensko hudoben; hudobna je kot kača / hudoben otrok / da more biti tako hudoben / hudobno dejanje // ki izraža, kaže to željo: hudobne oči; ošinil ga… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hudíč — a m (í) 1. rel. duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo: hudič ga zapeljuje; angeli in hudiči; imeti zveze s hudičem; črn, grd, hudoben kot hudič / prodati, zapisati se hudiču; izganjati hudiča / slika prikazuje Miklavža s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrág — a m (ȃ) 1. evfem. hudič: vrag se mu prikazuje; skleniti z vragom pogodbo za dušo; bati se koga kot živega vraga zelo; smrdeti kot tisoč vragov zelo; črn, grenek, hudoben kot vrag zelo / ali ga je vrag obsedel, da je tak / kot kletvica: o ti vrag … Slovar slovenskega knjižnega jezika
peklénski — a o [pǝk] prid. (ẹ) 1. nanašajoč se na pekel: peklenska kazen / peklenski ogenj; peklensko žrelo / peklenski duh hudič 2. ekspr. hudoben, zloben: peklenski človek / peklenski načrt 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sátan — a m (ȃ) 1. rel. duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo: satan ga je obsedel; angel in satan; hudoben, zvit kot satan / izganjati satana / kot kletvica o ti satan ti! 2. ekspr. zloben, hudoben človek: ta satan je zmožen vsega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zakŕkniti — em dov. (ŕ ȓ) 1. postati trden, želatinast: kuhati jajce, da beljak zakrkne / zastar. mleko zakrkne se sesiri // povzročiti, da postane kaj trdno, želatinasto: bakterije iz mleka izločeno snov zakrknejo 2. zaradi krajšega delovanja vrele, zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zlódej — a in zlódja m (ọ̑) 1. evfem. hudič: zlodej ga je obsedel; zlodeja klicati nad koga; povezan je s samim zlodejem; biti hujši od zlodeja; bal se ga je kot samega zlodeja zelo; pihalo je kot tristo zlodejev / v zlodeja maskiran človek / ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brdávsast — a o prid. (ȃ) ekspr. po značilnostih, lastnostih podoben brdavsu: brdavsasta postava / bil je hudoben in brdavsast … Slovar slovenskega knjižnega jezika
démonski — in demónski a o prid. (ẹ̑; ọ̑) nav. ekspr. 1. zelo hudoben, zloben: demonski človek; to je demonska ženska / demonski nasmeh, pogled 2. ki ima skrivnostno, usodno moč: demonska osebnost / njegov demonski vpliv; omamila ga je demonska lepota te… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glás — ú tudi a m, mn. glasóvi stil. glási (ȃ) 1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: glas mu je postajal vse bolj umirjen; od razburjenja se ji je glas tresel; posnemati otroške glasove; spoznati koga po glasu; globok, nizek, zamolkel, pog.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
govoríti — ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ȋ í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika