-
1 chine
I [čain]nounhrbtenica (živali); zarebrnica; slemeII [čain]nounsoteskaIII [čain]transitive verbpo dolžini prerezati (trebuh živali) -
2 quarter
['kwo:tə] 1. noun1) (one of four equal parts of something which together form the whole (amount) of the thing: There are four of us, so we'll cut the cake into quarters; It's (a) quarter past / (American) after four; In the first quarter of the year his firm made a profit; The shop is about a quarter of a mile away; an hour and a quarter; two and a quarter hours.) četrtina2) (in the United States and Canada, (a coin worth) twenty-five cents, the fourth part of a dollar.) 25 centov3) (a district or part of a town especially where a particular group of people live: He lives in the Polish quarter of the town.) četrt4) (a direction: People were coming at me from all quarters.) smer5) (mercy shown to an enemy.) milost6) (the leg of a usually large animal, or a joint of meat which includes a leg: a quarter of beef; a bull's hindquarters.) del živali7) (the shape of the moon at the end of the first and third weeks of its cycle; the first or fourth week of the cycle itself.) krajec8) (one of four equal periods of play in some games.) četrtina9) (a period of study at a college etc usually 10 to 12 weeks in length.) četrtletje2. verb1) (to cut into four equal parts: We'll quarter the cake and then we'll all have an equal share.) razrezati na štiri dele2) (to divide by four: If we each do the work at the same time, we could quarter the time it would take to finish the job.) razdeliti na štiri dele3) (to give (especially a soldier) somewhere to stay: The soldiers were quartered all over the town.) nastaniti•3. adverb(once every three months: We pay our electricity bill quarterly.) četrtletno4. noun(a magazine etc which is published once every three months.) četrtletnik- quarters- quarter-deck
- quarter-final
- quarter-finalist
- quartermaster
- at close quarters* * *I [kwɔ:tə]nounčetrtina, četrt ( a quarter of an hour četrt ure; for quarter the price, for a quarter of fhe price za četrtino cene); četrtina funta (0,113 kg); četrtina milje, tek na četrt milje ( he won the ŋ zmagal je v teku na četrt milje); mera za tkanine, četrtina jarda (22,8 cm); trgovska mera, četrtina stota (28 funtov, 12,7 kg, American 2ɜ funtov, 11,ʌɔ kg; British English 2,91 hl); American Scottish šolsko četrtletje; četrtletje, kvartal; četrtina zaklane živali, ena od štirih nog, hrbet konja; heraldry eno od štirih polj grba; astronomy lunin krajec ( first ŋ prvi krajec, last ŋ zadnji krajec); American četrt dolarja, novec za 25 centov; mestna četrt, kvart ( residential ŋ stanovanjska četrt); stran neba, smer vetra (what quarter is the wind in? iz katere strani piha?, figuratively od kje piha veter?); predel, kraj ( in this ŋ v teh krajih), smer ( in that ŋ v ono smer), stran ( from another ŋ z druge strani); vir ( from a good ŋ iz dobrega vira); družbeni krog ( in government ŋs v vladnih krogih); usnje za peto (čevlja); technical ɔ palce širok kos lesa (v tesarstvu); military (zlasti plural) stan, bivališče ( to be confined to ŋs biti v hišnem priporu); (zlasti military) milost, prizanašanje, pomilostitev ( to find no quarter with ne najti milosti pri); nautical bok krme ( on the port ŋ na levi strani krme); nautical borbeni položaj posadke ( to beat to ŋs sklicati posadko na položaje)to give quarter — izkazati milost, pomilostitiat close quarters — od blizu, v neposrednem stiku (spopadu)II [kwɔ:tə]1.transitive verbrazdeliti na štiri dele; razkosati, razčetveriti (izdajalca); heraldry razdeliti na štiri polja (grb); vzeti pod streho; military (prisilno) nastaniti (at, in a place; to be ŋed at (in) stanovati kje); pretakniti, preiskati teren (lovski psi); nautical določiti borbeni položaj posadke;2.intransitive verbstanovati, živeti (at pri); tekati sem in tja (psi)figuratively to quarter o.s. on s.o. — vseliti se pri kom -
3 taxidermy
['tæksidə:mi](the art of preparing and stuffing the skins of animals etc.) umetnost nagačevanja živali* * *[taeksidə:mi]nounveščina prepariranja in nagačenja (živali) -
4 trap
[træp] 1. noun1) (a device for catching animals: He set a trap to catch the bear; a mousetrap.) past2) (a plan or trick for taking a person by surprise: She led him into a trap; He fell straight into the trap.) past2. verb(to catch in a trap or by a trick: He lives by trapping animals and selling their fur; She trapped him into admitting that he liked her.) ujeti v past- trapper- trap-door* * *I [træp]nounzanka (za živali), past (za ptice, miši, lisice); figuratively past; vrša, sak; technical zaklopec, zaklopka, loputa; music tolkalo; British English lahek voz na dve kolesi, odprt dvosedežen avto; figuratively slang zvijača, prevara, zvijačnost; slang vohljač, detektiv, policijski agent; slang ustarat trap — past za podgane; plural vrsta lestev, ki se lahko sklopijoto be up to trap, to understand trap — ne se dati speljati, ne iti v pastto lay (to set) a trap for s.o. — nastaviti komu pastto walk (to fall) into a trap — iti, pasti v pastshut your trap! slang drži jezik (za zobmi)!II [træp]noungeology mineralogy eruptivno kamenjeIII [træp]transitive verbloviti (uloviti, ujeti) v past, v zanko; (z zvijačo) zasačiti, zalotiti; technical opremiti (pod) z loputami; prestreči (plin, vodo); figuratively speljati, nabrisati (koga); intransitive verb biti lovec na živali z dragocenim krznom; nastavljati zanke, pasti ( for za); ujeti se, biti zaustavljen, prestrežen (plin itd.)IV [træp]1.nounobsoletekonjska, podsedelna odeja; plural obleka, prtljagato pack up one's traps figuratively pobrati šila in kopita;2.transitive verbopremiti (konja) z blestečo opremo; okomatati; zapreči -
5 water
['wo:tə] 1. noun(a colourless, transparent liquid compound of hydrogen and oxygen, having no taste or smell, which turns to steam when boiled and to ice when frozen: She drank two glasses of water; `Are you going swimming in the sea?' `No, the water's too cold'; Each bedroom in the hotel is supplied with hot and cold running water; ( also adjective) The plumber had to turn off the water supply in order to repair the pipe; transport by land and water.) voda2. verb1) (to supply with water: He watered the plants.) zaliti2) ((of the mouth) to produce saliva: His mouth watered at the sight of all the food.) sliniti se3) ((of the eyes) to fill with tears: The dense smoke made his eyes water.) solziti se•- waters- watery
- wateriness
- waterborne
- water-closet
- water-colour
- watercress
- waterfall
- waterfowl
- waterfront
- waterhole
- watering-can
- water level
- waterlily
- waterlogged
- water main
- water-melon
- waterproof 3. noun(a coat made of waterproof material: She was wearing a waterproof.) dežni plašč4. verb(to make (material) waterproof.) napraviti nepremočljivo- water-skiing
- water-ski
- watertight
- water vapour
- waterway
- waterwheel
- waterworks
- hold water
- into deep water
- in deep water
- water down* * *I [wɔ:tə]1.nounvoda, vodna površina; reka, morje; plural vodé, vodovje, voda, morje; slatina, mineralna voda; plima in oseka; chemistry vodna raztopina; technical vodni sijaj, blesk (na draguljih); spreminjanje barv (na tkanini); medicine seč, urin; solze; slina; znojabove water — nad vodo, plavajoč; figuratively finančno trdenby water — po vodi, po vodni potion the water — v čolnu, na ladji; na morjuas a fish out of water figuratively kot riba na suhemin deep water(s) — v težavah, v neprilikah, v škripcihbetween wind and water figuratively na ranljivem mestu, v ranljivo mestoin low water figuratively (biti) v slabih razmerah, na suhemlike water figuratively izdatno, potratnoof the first water — (dragulj) prvega sijaja, najboljše vrstewater bewitched colloquially zvodenela redka pijača (čaj, alkoholna pijača)water on the brain figuratively vodenoglavechigh water — plima; figuratively vrhunec, kulminacijalow water — oseka; figuratively najnižji nivó, najslabši rezultatmineral water — slatina, mineralna vodared water — krvav urin, sečstrong water obsolete žganjewritten in water figuratively prehoden, kratkotrajen, na pesku zgrajen; ki se bo uresničilto be on the water — biti na ladji, na poti z ladjoto be in hot water — biti v nepriliki, v škripcihto be in smooth water — biti v ugodnih razmerah, uspevatito cast one's bread upon the waters — izkazati dobroto, ne da bi pričakovali zahvaloto fish in troubled waters figuratively v kalnem ribaritito get into hot water for — priti (zaiti) v neprilike (v stisko, v škripce)to make foul water nautical jadrati v plitvi vodito pour oil on the waters figuratively izgladiti, poravnati, odstraniti zapreke; umiritito spend money like water figuratively za prazen nič trošiti denarto throw cold water on figuratively posmehovati se (čemu), ohladiti, politi z mrzlo vodo; zmanjšati veselje ali navdušenje za; spodnesti, preprečiti, onemogočitito take the water — (o ladji) biti splavljen, porinjen v vodoto take ( —ali to drink) the waters — piti mineralno vodo, zdraviti se s slatino ( at Radenci — v Radencih)still waters run deep — tiha voda globoko dere (bregove podira);2.adjectivevodniwater balance technical libelawater bus — vodni avtobus, hidrobuswater ski — vodna smučka; intransitive verb smučati se na vodiII [wɔ:tə]transitive verb(po)škropiti ( streets — ceste); zalivati ( plants — rastline); namočiti, namakati, ovlažiti, napeljati vodo na; razredčiti z vodo, zvodeniti (milk, wine — mleko, vino); napojiti, napajati ( animals — živali); oskrbeti, oskrbovati z vodo ( an engine — stroj); economy povečati dolg ali kapital (podjetja) z izdajo novih delnic brez kritja; moarirati (tkanino)to water down — zvodeniti, razredčiti; figuratively omiliti, ublažitito water down one's claims — ublažiti, zmanjšati svoje zahtevehe watered his lecture — zavlačeval (razvlekel) je svoje predavanje; intransitive verb puščati vodo; liti solze, solziti se (oči); izločati vodo, slino; zmočiti se, ovlažiti se; napajati se, piti, iti se napajat (živali); oskrbeti se z vodo; piti mineralno (delati kuro z) zdravilno vodo, zdraviti se s slatino; hunting iti v vodo (pes)to make s.o.'s mouth water — napraviti, da se komu pocedijo slinemy mouth watered (for, after) — sline so se mi pocedile (po, za)to water the stock economy izda(ja)ti nove delnice (brez povečanja glavnice), zvodeniti (delniški kapital) -
6 young
1. adjective(in the first part of life, growth, development etc; not old: a young person; Young babies sleep a great deal; A young cow is called a calf.) mlad2. noun plural(the group of animals or birds produced by parents: Most animals defend their young.) mladiči- the young* * *I [jʌŋ]adjectivemlad; mladeniški; svež; nov; nezrel, neizkušen, nevešč (in v)young blood figuratively mladi član družine; gizdalinčekthe young day — zgodnje, rano jutroyoung love — mlada, mladostna ljubezenyoung Mr. Smith — g. Smith juniorII [jʌŋ]nounmladiči (živali)the young — mladi ljudje, mladina, colloquially novinci, začetnikiyoung and old — staro in mlado, vsi -
7 zoolatry
[zouɔlətri]nounreligion oboževanje živali, čaščenje živali -
8 blaze
I 1. [bleiz] noun1) (a bright light or fire: A neighbour rescued her from the blaze.) plameni2) (an outburst (of anger, emotion etc): a blaze of fury.) naval3) (a bright display: a blaze of colour.) blišč2. verb((of a fire, the sun) to burn, shine brightly.) plameneti- blazingII [bleiz]* * *I [bleiz]nounplamen, požar; sij, svit, blišč, blesk; izbruh, vzbuh; plural pekelin a blaze — v plamenu, gorečgo to blazes! — pojdi k vragu!like blazes — kar se da, silovito, na vso močII [bleiz]intransitive verbgoreti; vzplamteti; svetiti se, blesteti; figuratively vzkipeti; razglasitiIII [bleiz]nounbela lisa na čelu živali; bel znak na drevesnem deblu, zareza, markacija potiIV [bleiz]transitive verbzarezati drevesno skorjo; označiti pot, markiratito blaze a path ( —ali trail) — zarisati, utreti pot; opravljati pionirsko delo -
9 blazing
1) (burning brightly: a blazing fire.) žareč2) (extremely angry: a blazing row.) razbesnel* * *[bléiziŋ]adjective ( blazingly adverb)plameneč, sijoč; odličen (voh); neznanski -
10 brisket
[brískit]nounprsa živali; zrezek iz prsnega dela, zarebrnica -
11 coupling
noun (a link for joining things together: The railway carriage was damaged when the coupling broke.) spona* * *[kʌpliŋ]nounsklapljanje; sklopka; railway spojnica; spenjača; parjenje (živali)feed-back coupling, reaction coupling — vzvratni sklop -
12 cram
[kræm]past tense, past participle crammed - verb1) (to fill very full: The drawer was crammed with papers.) natlačiti2) (to push or force: He crammed food into his mouth.) basati3) (to prepare (someone) in a short time for an examination: He is being crammed for his university entrance exam.) naguliti se* * *I [kræm]1.transitive verb( with) napolniti, natrcati, natlačiti; (perjad) krmiti, pitati; ( into) vtepati; vbijati (v glavo);2.intransitive verbpreobjesti se; guliti seslang zlagati se; familiarly to cram down s.o.'s throat — nenehno komu pripominjati, vsiljevatiII [kræm]noungneča; guljenje; hrana za pitanje živali; slang neresnica, laž -
13 creature
['kri: ə]1) (an animal or human being: all God's creatures.) bitje2) (a term of contempt or pity: The poor creature could hardly stand.) stvor* * *[krí:čə]nounbitje, stvor, človek; varovanec, -nka; figuratively orodje, suženjliving creature — živo bitje, živ -
14 cry
1. verb1) (to let tears come from the eyes; to weep: She cried when she heard of the old man's death.) jokati2) ((often with out) to shout out (a loud sound): She cried out for help.) vpiti2. noun1) (a shout: a cry of triumph.) krik2) (a time of weeping: The baby had a little cry before he went to sleep.) jok3) (the sound made by some animals: the cry of a wolf.) glas (živali)•- cry off* * *I [krai]nounkrik, vreščanje, vpitje, klicanje; jok; lajež; tolpa psov; geslo; rotitevmuch cry and little wool — mnogo krika za prazen nič, veliko truda in malo uspehaa far cry — velika razdalja, velika razlikafiguratively hue and cry — krik in vik; tiralicaII [krai]1.transitive verbklicati, vzklikniti, jokati, tarnati, razglasiti; izklicevati;2.intransitive verbjokati, kričati, jadikovati, vreščati; lajati; dreti seto cry shame upon s.o. — (o)sramotiti, grajati kogait's no good crying over spilt milk — kar je, jeto cry wolf — povzročiti prazen hrup, izgovarjati se na neresnično bolezento cry to s.o. — poklicati kogato cry craven — vdati se, popustiti -
15 deer
plural; see deer* * *[diə]nounzoology jelen, srna; jelenjad, srnjadsmall deer — drobna divjad; drobne stvari ali živali -
16 dew-claw
[djú:klɔ:]nounkrnjav prst na nogi nekaterih živali (srne, goveda, psa) -
17 dredge
I [dre‹] verb(to deepen or clear the bed of (a river etc) by bringing up mud.) čistiti strugo- dredgerII [dre‹] verb(to sprinkle (food with sugar etc): pancakes dredged with sugar.) posipati* * *I [dredž]nounbager, stroj za čiščenje rečnega dna; manjvredni del rude; vlačilka (mreža)II [dredž]intransitive verb & transitive verb(away, out) bagrati; ( for) loviti školjke in druge vodne živali z vlačilkoIII [dredž]transitive verbpotresti, posipati (z moko); panirati -
18 epiphyte
[épifait]nounbotany rastlina, ki raste na drugi; rastlinski parazit na živali -
19 epizootic
I [epizouɔtik]adjective ( epizootically adverb)epizootski, epidemičen (za živali)II [epizouɔtik]nounepizootija, množična kužna bolezen pri živalih -
20 forequarter
[fɔ:kwɔtə]nounsprednja četrt živali
См. также в других словарях:
živál — i [au̯] ž (ȃ) 1. bitje, ki se hrani z organskimi snovmi, ima čutila in se navadno lahko premika: žival napade, se pase, pogine; gojiti, pariti, udomačiti živali; žarg., lov. položiti žival na dlako ustreliti jo; dolgodlaka, krotka, škodljiva,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vpréga — e ž (ẹ̑) 1. vprežena žival, skupina živali: priganjati, voditi vprego; orati, voziti z vprego; voz in vprega / levi, desni konj v vpregi / konjska, pasja, volovska vprega / vprego vse bolj nadomeščajo traktorji vprežne živali // žival, skupina… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
járem — rma m (á) 1. lesena vprežna priprava, ki se da živali na vrat, navadno za par živali: jarem tišči, žuli; natakniti volu jarem na vrat; sneti jarem; vpreči žival v jarem; trpi kot žival v jarmu / ekspr. junca sta godna za jarem vožnjo 2. ekspr.,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kláven — vna o prid. (ȃ) nanašajoč se na klanje (živine): klavni odpadki / klavni dan / klavni prašiči; klavne živali ∙ klavna daritev v različnih religijah daritev, pri kateri se zakolje žival kot obredna žrtev ♦ agr. klavna dobit vse, kar se pridobi z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobíjati — am nedov., stil. pobijála (í) 1. povzročati smrt, navadno živali: divji lovci so pobijali zaščitene živali; pobijati živali s kamni; živali v tesni kletki so se začele napadati in pobijati; ropati in pobijati 2. z udarci spravljati iz pokončnega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žív — í ž (ȋ) knjiž. 1. živo bitje: s prostim očesom nevidne živi; razvoj živi 2. protoplazma: sluzasta živ ● knjiž. semenska živ semenska zasnova a o stil. ó prid. (ȋ í) 1. sposoben rasti, razmnoževati se: vsaka živa stvar umre / enovitost živega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gáčiti — im nedov. (á ȃ) polniti, oblikovati kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali: gačiti živali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kóža — e ž (ọ) 1. tanjša prevleka, sestavljena iz več plasti, na telesu a) človeka: odrgniti, opraskati si kožo; ekspr. vrv mu je posnela kožo z roke; prerezal si je samo kožo; zlomljena kost mu štrli iz kože; izsušena, uvela, ekspr. utrujena koža; ima … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mŕtev — tva o stil. ó prid. (ŕ) 1. ki je umrl: ob cesti so ležali mrtvi ljudje in živali; posloviti se od mrtvega očeta; roditi mrtvega otroka; ugotovila je, da je mrtev; našli so ga mrtvega / v povedni rabi: ekspr. bil je na mestu, v trenutku, takoj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
personificírati — am dov. in nedov. (ȋ) prikazati živali, stvari, pojave s človeškimi lastnostmi; poosebiti: človek je personificiral nekatere naravne sile / otrok pogostokrat personificira živali personificíran a o: v basni personificirane živali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
téža — e ž (ẹ) 1. lastnost česa, ki se kaže s pritiskanjem na podlago, z odporom pri dvigu: snov ima prostornino in težo; teža stvari se z oddaljenostjo od zemlje spreminja; počutila se je kakor brez teže // velikost te lastnosti: določiti, ugotoviti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
