-
1 viva voce
[váivəvóusi]1.adverbustnoto examine viva voce — ustno izpraš(ev)ati;2.adjectiveustena viva voce examination — usten izpit;3.nounusten izpit; ustno poročilo (obvestilo);4.transitive verbustno izpraše(v)ati -
2 auricular
[ɔ:ríkjulə]adjective ( auricularly adverb)ušesen, slušen -
3 blob
[blob](a (usually small) shapeless mass of liquid etc: a blob of paint; a blob of wax.) kepa, sraga* * *[blɔb]nounkepica, kapljica, mehurček; slang (cricket) ničla -
4 by
1. preposition1) (next to; near; at the side of: by the door; He sat by his sister.) poleg, blizu, pri2) (past: going by the house.) mimo3) (through; along; across: We came by the main road.) po4) (used (in the passive voice) to show the person or thing which performs an action: struck by a stone.) od5) (using: He's going to contact us by letter; We travelled by train.) s, z6) (from; through the means of: I met her by chance; by post.) po7) ((of time) not later than: by 6 o'clock.) do8) (during the time of.) med9) (to the extent of: taller by ten centimetres.) do, za10) (used to give measurements etc: 4 metres by 2 metres.) krat11) (in quantities of: fruit sold by the kilo.) na12) (in respect of: a teacher by profession.) po2. adverb1) (near: They stood by and watched.) blizu, zraven2) (past: A dog ran by.) mimo3) (aside; away: money put by for an emergency.) poleg, na stran•- bypass 3. verb(to avoid (a place) by taking such a road.) obiti- bystander
- by and by
- by and large
- by oneself
- by the way* * *I [bai]prepositionblizu, pri, ob, od, do, med, po, s, polegby s.o.'s bedside — ob postelji kogaby blood — po izvoru, po roduby the by(e) — mimogrede povedano, da ne pozabimby chance — po naključju, slučajnoby dint of — zaradi, s pomočjoby George! — pri moji veri!by Jove! — pri moji veri!by leaps and bounds — skokoma, hitroby letter — pismeno, s pismomby means of — s pomočjo, sby now — sedaj, že, medtemone by one — drug za drugim, posameznoby o.s. — sam zase, sam od sebeby sea — po morju, z ladjoby stealth — kradoma, skrivajby this time — medtem; že; ob tem časuby turns — menjaje, drug za drugim, po vrstitwo by two, by twos — po dvaby the way — mimogrede, približnoII [bai]adverbblizu, v bližini, poleg, zraven; mimoby and by — kmalu nato, kasnejefiguratively to pass s.o. by — prezreti koga -
5 mouth
1. plural - mouths; noun1) (the opening in the head by which a human or animal eats and speaks or makes noises: What has the baby got in its mouth?) usta2) (the opening or entrance eg of a bottle, river etc: the mouth of the harbour.) ustje2. verb(to move the lips as if forming (words), but without making any sound: He mouthed the words to me so that no-one could overhear.) izgovarjati brez glasu, momljati- mouthful- mouth-organ
- mouthpiece
- mouthwash* * *I [maum]nounusta; gobec, smrček; žrelo (topa), grlo (steklenice), odprtina (cevi), vhod (v jamo); ustje (reke)slang ustenje, gobcanje; colloquially down in the mouth — žalosten, potrtfrom s.o.' s mouth — komu z jezika (vzeti)to have a big mouth — imeti dolg jezik, preveč govoriticolloquially to keep one's mouth shut — držati jezik za zobmito look a gift horse in the mouth — gledati podarjenemu konju na zobe, zmrdovati se nad darilomto make s.o. laugh on the wrong side of his mouth — odvaditi koga smehato make s.o.'s mouth water — delati komu skomineto put ( —ali place) words into s.o.'s mouth — položiti komu besede v usta; trditi da je kdo kaj rekelto take the bread out of s.o.'s mouth — spraviti koga ob zaslužekto take the words out of s.o.'s mouth — vzeti komu besedo iz ustuseless mouth — kdor jé, a ne delaII [mauð]1.transitive verbpompozno (afektirano) izgovarjati, uzgovoriti; dati v usta, jesti, žvečiti; dotakniti se z ustnicami; navajati konja na uzdo;2.intransitive verbafektirano govoriti; pačiti se (at komu) -
6 recite
(to repeat aloud from memory: to recite a poem.) recitirati- recital- recitation* * *[risáit]transitive verbrecitirati, deklamirati, na pamet povedati; ustno ponoviti; predavati; naštevati; juridically poročati o čem, navajati; archaic pripovedovati, slikati, opisovatito recite facts — navajati, prikazati dejstva; intransitive verb recitirati; povedati svojo lekcijo, odgovarjati (v šoli) -
7 record
1. ['reko:d, -kəd, ]( American[) -kərd] noun1) (a written report of facts, events etc: historical records; I wish to keep a record of everything that is said at this meeting.) poročilo2) (a round flat piece of (usually black) plastic on which music etc is recorded: a record of Beethoven's Sixth Symphony.) gramofonska plošča3) ((in races, games, or almost any activity) the best performance so far; something which has never yet been beaten: He holds the record for the 1,000 metres; The record for the high jump was broken/beaten this afternoon; He claimed to have eaten fifty sausages in a minute and asked if this was a record; ( also adjective) a record score.) rekord4) (the collected facts from the past of a person, institution etc: This school has a very poor record of success in exams; He has a criminal record.) kartoteka, dosje2. [rə'ko:d] verb1) (to write a description of (an event, facts etc) so that they can be read in the future: The decisions will be recorded in the minutes of the meeting.) zapisati2) (to put (the sound of music, speech etc) on a record or tape so that it can be listened to in the future: I've recorded the whole concert; Don't make any noise when I'm recording.) posneti3) ((of a dial, instrument etc) to show (a figure etc) as a reading: The thermometer recorded 30°C yesterday.) zabeležiti4) (to give or show, especially in writing: to record one's vote in an election.) vpisati•- recorder- recording
- record-player
- in record time
- off the record
- on record* * *I [rékɔ:d]1.nounzapis, zabeležba; pismeno poročilo; dokument, listina, spričevalo, figuratively priča; spomin, spominska plošča, spomenik; register, seznam, tabela; protokol, zapisnik; registracija; gramofonska plošča; sport rekord; plural spisi, akti, arhiv; osebna preteklost, karakteristikaon record — pismeno zabeleženo, dokazanooff the record American neslužbeno, zaupno, ne za objavoa bad record — slab sloves, slaba karakteristikapolice record, criminal record — kazenski registerto bear record to — pričati, dokazovatito beat (to break, to cut) a record — potolči, zrušiti rekordit is on record — zapisano je (v zgodovini itd.)to hold the record — imeti, držati rekordto keep record of — zapisovati, beležiti (dohodke in izdatke); voditi protokolto leave, to place on record — dati službeno protokoliratito set up a record — postaviti rekord;2.adjectiverekordenII [rikɔ:d]1.transitive verb(pismeno) (za)beležiti, zapisati, vpisati, vnesti, registrirati; protokolirati; juridically vnesti v zapisnik, dati na protokol; posneti na gramofonsko ploščo; govoriti v fonograf; obvestiti, informirati o čem; obdržati v spominu; archaic (ustno) poročatithe thermometer recorded 10° below zero — termometer je zabeležil 10° pod ničloher voice has been recorded by the gramophone — njen glas je bil posnet na gramofonsko ploščo;2.intransitive verbregistrirati; (o pticah) peti; dati se posneti (na gramofonsko ploščo) -
8 slander
1. noun((the act of making) an untrue spoken, not written, statement about a person with the intention of damaging that person's reputation: That story about her is nothing but a wicked slander!) obrekovanje2. verb(to make such statements about (a person etc).) obrekovati* * *[slá:ndə]1.nounobrekovanje, kleveta, žaljenje časti; juridically ustno obrekovanje;2.transitive verbobrekovati, reči zoper (koga), opravljati (koga) -
9 tradition
[trə'diʃən]1) ((the process of passing on from generation to generation) customs, beliefs, stories etc: These songs have been preserved by tradition.) tradicija2) (a custom, belief, story etc that is passed on.) tradicija•- traditionally* * *[trədíšən]nountradicija, (ustno) izročilo; običaj, ustaljena navada; juridically izročitev (kriminalcev), predaja -
10 verbal
1) (of, or concerning, verbs: verbal endings such as `-fy', `-ize'.) glagolski2) (consisting of, or concerning, spoken words: a verbal warning/agreement.) usten* * *[vɜ:bəl]1.adjective ( verbally adverb)beseden, verbalen, izražen z besedami, usten; dobeseden; linguistics glagolski, verbalenverbal translation — dobeseden prevod;2.nounglagolnik -
11 vocal
['vəukəl]1) (of, or concerning, the voice: vocal music.) vokalen2) ((of a person) talkative; keen to make one's opinions heard by other people: He's always very vocal at meetings.) glasen•- vocally- vocalist
- vocal cords* * *[vóukl]1.adjective ( vocally adverb)izražen z glasom, glasoven; usten, govoren, ki se tiče (človeškega) glasu; pevski, vokalen; zvočen, doneč, zveneč, odmevajoč; phonetics vokaličen; poetically žuboreč; hrupen, glasen, slišenvocal auscultation medicine osluškovanje govornih šumovto become vocal — izraziti se z besedami;2.noun(redko) linguisticssamoglasnik, vokal -
12 vocally
-
13 voice
[vois] 1. noun1) (the sounds from the mouth made in speaking or singing: He has a very deep voice; He spoke in a quiet/loud/angry/kind voice.) glas2) (the voice regarded as the means of expressing opinion: The voice of the people should not be ignored; the voice of reason/conscience.) glas2. verb1) (to express (feelings etc): He voiced the discontent of the whole group.) izraziti2) (to produce the sound of (especially a consonant) with a vibration of the vocal cords as well as with the breath: `Th' should be voiced in `this' but not in `think'.) izgovoriti•- voiced- voiceless
- voice mail
- be in good voice
- lose one's voice
- raise one's voice* * *I [vɔis]nounglas (politics & figuratively; tudi človeški); ton, zvok; izraz; grammar način; sposobnost ali moč govora; mnenje, odločitev; phonetics zven; music petje (kot stroka); obsolete govorica; sloveswith one voice — enoglasno, enodušno, kot edenat the top of one's voice — na ves glas, na vse grloactive, passive voice grammar tvorni, trpni način (glagola)the voice of God — glas vesti, vestto give one's voice for — izjaviti se za, glasovati zato lift up one's voice — povzdigniti svoj glas, spregovoriti, javiti seto lose one's voice — izgubiti glas (zaradi prehlada itd.)to raise one's voice — povzdigniti svoj glas, govoriti glasnejeII [vɔis]transitive verbizgovoriti, izreči, izraziti z besedami, formulirati; music uglasiti, regulirati (orgle); linguistics zveneče izgovarjati -
14 word
[wə:d] 1. noun1) (the smallest unit of language (whether written, spoken or read).) beseda2) (a (brief) conversation: I'd like a (quick) word with you in my office.) kratek pogovor3) (news: When you get there, send word that you've arrived safely.) sporočilo4) (a solemn promise: He gave her his word that it would never happen again.) beseda2. verb(to express in written or spoken language: How are you going to word the letter so that it doesn't seem rude?) izraziti z besedami- wording- word processor
- word processing
- word-perfect
- by word of mouth
- get a word in edgeways
- in a word
- keep
- break one's word
- take someone at his word
- take at his word
- take someone's word for it
- word for word* * *I [wə:d]nounbeseda; kar je (iz)rečeno; govor; besedilo, tekst (pesmi itd.); častna beseda, obljuba; pritrditev, zagotovitev, zagotovilo; nalog, ukaz, navodilo; geslo, parola; sporočilo, obvestilo, odgovor; religion božja beseda, sveto pismo, biblija; obsolete pregovor, (iz)rek, moto; plural pričkanje, prerekanjethe words — tekst, libretoat a word — na besedo, takojin so many words — dobesedno, (na) kratkoword for word — od besede do besede, dobesednoon the word, with the word — na to besedo, po tej besedi, s to besedoin a word — z eno besedo, skratkaupon my word (of honour)! — pri moji časti! (častna beseda!); saj (toda) to ni mogoče!my word upon it! — pri moji časti! častna beseda!a word or two — beseda ali dve, nekaj besedbig words — hvalisanje, širokoustenjeburning words — ognjevite, plamteče besedefair, good words — lepe, laskave besedehigh (hard, hot, sharp, warm) words — ostre, hude, trde, jezne besedewild and whirling words — divje, nepremišljene besedemy word! — prav zares! bogme!too silly for words — preneumno, nedopovedljivo neumnoto be a man of few words — biti redkobeseden, varčevati z besedamito be better than one's word — napraviti več, kot smo obljubilito be worse than one's word — ne biti mož beseda, snesti besedoto break one's word — prelomiti svojo besedo, ne držati (svoje) besedehard words break no bones — oštevanje ne boli toliko kot palica; hude besede ne ubijajoword came that... — zvedelo se je, da...to eat one's word — snesti (svojo) besedo, preklicati svoje besedeto give one's word — dati (svojo) besedo, obljubitito hang on s.o.'s words — viseti na besedah kake osebe, pazljivo koga poslušatito have words with — pričkati se, skregati se z; spreti se zhe has not a word to throw at a dog figuratively on je prefin, da bi govoril z drugimito have no words for — ne imeti besed za, ne moči izrazitito keep one's word — držati (svojo) besedo, biti mož besedato leave word that... — sporočiti, da...to take s.o. at his word — prijeti koga za besedoto retract one's word — umakniti (nazaj vzeti, preklicati) svojo besedosend me word! — javi mi, sporoči mi!to waste words — tratiti besede, zaman govoritiII [wə:d]transitive verbizraziti (kaj) z besedami, formulirati, stilizirati, izreči (z besedami); obsolete laskati se, dobrikati se (komu)well worded letter — lepo sestavljeno pismo; intransitive verb obsolete dialectal govoriti, besedovati, uporabljati besede -
15 by word of mouth
(by one person telling another in speech, not in writing: She got the information by word of mouth.) ustno -
16 orally
adverb medicine to be taken orally.) ustno -
17 roof of the mouth
(the upper part of the mouth.) ustno nebo -
18 verbally
adverb (in or by speech, not writing: I replied to the invitation verbally.) ustno
См. также в других словарях:
ústno — a s (ū) zastar. ustnica: zgornje ustno je nekoliko molelo čez spodnje; poljubil jo je na ustna; odšel je z nasmehom na ustnih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ústen — tna o prid. (ȗ) nanašajoč se na usta: ustna kotička; ustne in obrazne mišice / ustna odprtina, votlina / ustne bolezni; ustna higiena / ustna voda tekočina za izpiranje ust // ki je izrečen, nenapisan: ustni odgovor, ukaz; ustna anketa, izjava,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vprášati — tudi vprašáti am dov., tudi vprášala (á á á) 1. z ustno ali pismeno izraženo željo, zahtevo obrniti se na koga z namenom a) od njega kaj izvedeti: če česa ne veste, vprašajte; vprašati mater, ali je res; vprašati koga, kam gre; vprašala ga je,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sporočílo — a s (í) 1. kar se o določeni stvari sporoči: sporočilo ga je vznemirilo; dobiti, napisati sporočilo; kratko, veselo, zaupno sporočilo; sporočilo javnosti; sporočilo o dogodku; sporočilo po radiu, v časopisu; oddajanje, posredovanje sporočil; stil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vprašánje — a s (ȃ) 1. ustno ali pismeno izražena želja, zahteva, s katero se kdo obrne na koga z namenom, da bi kaj izvedel od njega: izreči, napisati, slišati vprašanje; ponoviti vprašanje; jasno, kratko, preprosto vprašanje; listek z vprašanji; vprašanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
aktíven — vna o prid., aktívnejši (ȋ) 1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pismeno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvóústnat — a o prid. (ọ̑ ȗ) bot. ki ima zgornjo in spodnjo ustno: dvoustnati cvet; dvoustnati cvetni venec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glasováti — újem dov. in nedov. (á ȗ) ustno ali pismeno izraziti svojo odločitev ali mnenje, zlasti pri volitvah: glasovati proti predlogu, za predlog; za omenjenega kandidata je glasovalo največ volivcev; o zakonskem predlogu bodo glasovali po končani… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
góbec — bca m (ọ̑) 1. prednji, navadno podaljšani del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih in ribah: konjem so se penili gobci; seči z gobcem po hrani; slinast pasji gobec / jezik mu je visel iz gobca; pes ima kost v gobcu; morski pes je plaval … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izrážanje — a s (á) glagolnik od izražati: izražanje čustev, misli, mnenj / izražanje žalosti z jokom / izražanje pripadnosti / izražanje rasti proizvodnje z grafikoni / izbrano, jasno izražanje; biti spreten v izražanju; kultura govornikovega izražanja /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izrážati — am nedov. (á) 1. z besedami, kretnjami posredovati drugim svoje misli, čustva, razpoloženja: izražati mnenja, pomisleke; izražati presenečenje, veselje; izražati miselno sorodnost s kom; burno izražati svoja čustva; javno izražati svoje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika