-
1 umetnina
художественное произведение -
2 art
1) (painting and sculpture: I'm studying art at school; Do you like modern art?; ( also adjective) an art gallery, an art college.) (likovna) umetnost2) (any of various creative forms of expression: painting, music, dancing, writing and the other arts.) umetnost3) (an ability or skill; the (best) way of doing something: the art of conversation/war.) spretnost•- artful- artfully
- artfulness
- arts* * *I [a:t]verbarchaic poetically (ti) siII [a:t]nounumetnost; veda; veščina, spretnost, znanje; zvijačnost, prebrisanostBachelor of Arts — diplomiran filozof 1. stopnjejuridically to be ( —ali have) art and part — sokriv biti, udeležiti se česaindustrial ( —ali mechanical, useful) arts — obrt, rokodelstvoMaster of Arts — diplomiran filozof 2. stopnje -
3 artistry
noun (artistic skill: the musician's artistry.) umetnost* * *[á:tistri]nounumetnost, umetnina; umetniški čut -
4 master
1. feminine - mistress; noun1) (a person or thing that commands or controls: I'm master in this house!) gospodar2) (an owner (of a slave, dog etc): The dog ran to its master.) lastnik3) (a male teacher: the Maths master.) učitelj4) (the commander of a merchant ship: the ship's master.) kapitan trgovske ladje5) (a person very skilled in an art, science etc: He's a real master at painting.) mojster6) ((with capital) a polite title for a boy, in writing or in speaking: Master John Smith.) gospodič2. adjective((of a person in a job) fully qualified, skilled and experienced: a master builder/mariner/plumber.) mojster3. verb1) (to overcome (an opponent, handicap etc): She has mastered her fear of heights.) premagati2) (to become skilful in: I don't think I'll ever master arithmetic.) obvladati•- masterfully
- masterfulness
- masterly
- masterliness
- mastery
- master key
- mastermind 4. verb(to plan (such a scheme): Who masterminded the robbery?) voditi- master stroke
- master switch
- master of ceremonies* * *I [má:stə]noungospodar; predstojnik, delodajalec; lastnik (hiše, psa itd.); mojster (obrtnik in umetnik); kapitan trgovske ladje; (zlasti British English)učitelj, profesor; British English rektor, ravnatelj (v nekih kolegijih); art mojster, umetnina (starejšega mojstra); university magister; gospodič (nagovor za fante višjih slojev do 16. leta); British English vodja, čuvar (v naslovih na angleškem dvoru); juridically glavni sodni zapisnikar, glavni arhivar na soditču; matrica gramofonske ploščeto be master of s.th. — obvladati kajto be one's own master — biti svoj gospodar, biti neodvisento be master of o.s. — obvladati selike master like man — kakršen gospodar, tak slugato make o.s. master of s.th. — polastiti se česa, obvladati kajhistory Master of the Revels — vodja dvorne svečanostiAmerican economy master agreement — okvirna tarifamusic master chord — prevladujoč trozvokmaster copy — originalni izvod (dokumenta, filma, plošče), avtorski izvod (literarnega dela)technical master pattern — vzorčni modelhistory master singer — mojster pevec (nemški pesniki 1ɔ: 16. stol.)master touch — mojstrstvo; uglajenost, zadnja ugladitev, izpiljenje (npr. teksta)technical master wheel — glavno pogonsko koloII [má:stə]transitive verbzagospodovati, obvladati, ukrotiti, premagati, mojstrovati -
5 virtu
[və:tú:]nounumetniška vrednost; ljubezen do umetnin, do umetnosti; umetniški okus; poznavanje umetnosti ali vrednih starinarticle of virtu — umetnina, umetniški predmet -
6 work
[wə:k] 1. noun1) (effort made in order to achieve or make something: He has done a lot of work on this project) delo2) (employment: I cannot find work in this town.) delo3) (a task or tasks; the thing that one is working on: Please clear your work off the table.) delo4) (a painting, book, piece of music etc: the works of Van Gogh / Shakespeare/Mozart; This work was composed in 1816.) delo5) (the product or result of a person's labours: His work has shown a great improvement lately.) delo6) (one's place of employment: He left (his) work at 5.30 p.m.; I don't think I'll go to work tomorrow.) delo2. verb1) (to (cause to) make efforts in order to achieve or make something: She works at the factory three days a week; He works his employees very hard; I've been working on/at a new project.) delati; priganjati k delu2) (to be employed: Are you working just now?) delati3) (to (cause to) operate (in the correct way): He has no idea how that machine works / how to work that machine; That machine doesn't/won't work, but this one's working.) delovati; upravljati4) (to be practicable and/or successful: If my scheme works, we'll be rich!) delovati5) (to make (one's way) slowly and carefully with effort or difficulty: She worked her way up the rock face.) s težavo napredovati6) (to get into, or put into, a stated condition or position, slowly and gradually: The wheel worked loose.) postajati bolj in bolj7) (to make by craftsmanship: The ornaments had been worked in gold.) izdelati•- - work- workable
- worker
- works 3. noun plural1) (the mechanism (of a watch, clock etc): The works are all rusted.) mehanizem2) (deeds, actions etc: She's devoted her life to good works.) dela•- work-box
- workbook
- workforce
- working class
- working day
- work-day
- working hours
- working-party
- work-party
- working week
- workman
- workmanlike
- workmanship
- workmate
- workout
- workshop
- at work
- get/set to work
- go to work on
- have one's work cut out
- in working order
- out of work
- work of art
- work off
- work out
- work up
- work up to
- work wonders* * *I [wə:k]noun(telesno ali duševno) delo; ukvarjanje, ustvarjanje, dejavnost; posel, zaposlitev; naloga; (žensko) ročno delo; delovni proces, rezultat dela, proizvod, izdelek; izdelava, obdelava, način izdelave; delovna sposobnost; težak posel, trud, muka; pogon (stroja); plural stavbna dela, stavbišče; javna dela; military utrdbe, utrdbena dela; (singular construction) tovarna, fabrika, obrat, delavnica; talilnica, livarna; technical mehanizem, gonilo, kolesje, zobčasti prenos; plural religion dobra delain work — zaposlen; (ki je) v pogonu (obratu)out of work — brez dela, brezposeln, nezaposlena work of art — umetniško delo, umetninaearth works architecture zemeljska delairon works — talilnica železa, železarnaout works architecture zunanja delaupper works nautical nadvodni del ladje; vrhnja gradba, deli ladje nad zgornjo palubowood works — lesena konstrukcija, leseni deli hiše, leseni predmetito be out of work — biti brez dela, biti brezposelnto be at work — delati, delovati, funkcioniratiit's all in the day's work — to ni (prav) nič nenavadnega, to je normalno, to je del (vsako)-dnevnega delato give s.o. the works American colloquially ozmerjati, premlatiti kogato get ( —ali to set) to work — lotiti se dela, začeti delatito make sad work of it figuratively vse uničitito make short ( —ali quick) work of — hitro opraviti z, hitro obvladatiII() [wə:k]1.transitive verbdelati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati; poetically umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo); commerce poslovati, poslovno potovati (po nekem področju); slang prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati; mathematics izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga); slang prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, gonitito work o.s. to death — ubi(ja)ti se z delom, garatito work o.s. into s.o.'s favour — pridobiti si naklonjenost kake osebeto work o.s. into a rage — pobesnetito work a change — izvršiti, povzročiti spremembocan you work the screw loose? — lahko zrahljate vijak?to work a slave to death — do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delomservants are not worked now as they were formerly — od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekočit is a good scheme, but can you work it? — to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?to work one's passage nautical zaslužiti svoj prevoz z delomto work one's social relations in business — izkoriščati svoje družabne zveze poslovno;2.intransitive verbdelati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati; nautical križariti; besneti, biti razburkan (morje); figuratively krčevito delatiI tried but it did not work — poskušal sem, a ni se mi posrečiloto work loose — zrahljati se (vijak itd.)that won't work with me — to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni);
См. также в других словарях:
umetnína — e ž (ȋ) 1. umetniško delo: gledati, napisati, poslušati umetnino; dragocena, velika umetnina; umetnina iz kamna, lesa; katalog umetnin; trgovina z umetninami / besedna, filmska, gledališka umetnina 2. ekspr. zelo lepo oblikovan, okrašen izdelek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovene punctuation — Punctuation marks are one or two part graphical marks used in writing, denoting tonal progress, pauses, sentence type (syntactic use), abbreviations, et cetera.Marks used in Slovene include full stops (.), question marks (?), exclamation marks… … Wikipedia
nastájati — am nedov. (ā) nav. 3. os. izraža začenjanje, začetek obstajanja, bivanja: v tistem obdobju so nastajale nove države / denarni fondi nastajajo iz različnih virov; pri takem ravnanju nastaja velika škoda / dan nastaja dani se / publ. nastaja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Sava (Jesenice) — Infobox Settlement official name = Sava other name = Stara Sava native name = nickname = settlement type = motto = imagesize = image caption = Old Sava, main square. From L R, the Ruard Manor, Church of the Assumption of Mary, Kasarna flag size … Wikipedia
dušévnost — i ž (ẹ̄) skupek človekovih čustvenih, miselnih in voljnih značilnosti: mladostnikova, otrokova duševnost; razdvojena duševnost; duševnost odraslega / študija o duševnosti pri živalih / umetnina je izraz mlade, lirično čuteče duševnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
intelektualístičen — čna o prid. (í) knjiž. razumski: roman je zelo abstrakten, intelektualističen; intelektualistična umetnina / intelektualistični slikar // nav. ekspr. nanašajoč se na intelektualce ali intelektualizem: intelektualistična morala / tako gledanje je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kabinéten — tna o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na kabinet: kabinetno pohištvo / kabinetna zbirka / razprava je plod terenskega in kabinetnega študija / kabinetna pisarna / kabinetni minister 2. slabš. nepovezan z življenjem, neživljenjski: kabinetni učenjaki; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nàdnacionálen — lna o prid. (ȁ ȃ) nadnaroden: umetnina nadnacionalnega pomena / nadnacionalna poezija; mednarodna komisija ima nadnacionalne pristojnosti naddržavne … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèopredeljèn — êna o prid. (ȅ ȅ ȅ é) ki ni opredeljen: neopredeljen pojem / časovno neopredeljena umetnina / njegova čustva so ostala neopredeljena / neopredeljeni pisatelji; narodnostno, politično, razredno neopredeljen nèopredeljêni a o sam.: neopredeljeni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpresegljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) knjiž. neprekosljiv: odličen, nepresegljiv delavec / to je nepresegljiva umetnina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
občútje — a s (ȗ) 1. ugodno ali neugodno duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja: navdaja ga slovesno občutje; občutje tujosti; upirati se občutju, ki ga budi umetnina ♦ psih. življenjsko občutje duševno stanje, kot ga označuje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika