-
1 form
I 1. [fo:m] noun1) ((a) shape; outward appearance: He saw a strange form in the darkness.) oblika2) (a kind, type or variety: What form of ceremony usually takes place when someone gets a promotion?) vrsta3) (a document containing certain questions, the answers to which must be written on it: an application form.) obrazec4) (a fixed way of doing things: forms and ceremonies.) navada5) (a school class: He is in the sixth form.) razred2. verb1) (to make; to cause to take shape: They decided to form a drama group.) oblikovati2) (to come into existence; to take shape: An idea slowly formed in his mind.) izoblikovati (se)3) (to organize or arrange (oneself or other people) into a particular order: The women formed (themselves) into three groups.) zbrati (se)4) (to be; to make up: These lectures form part of the medical course.) biti, sestavljati•- be in good form
- in the form of II [fo:m] noun(a long, usually wooden seat: The children were sitting on forms.) klop* * *I [fɔ:m]nounoblika; navada; šablona, model, kalup; tiskovni sestavek; formular, obrazec; zajčji brlog; obred, ceremonija; anatomy postava; šolska klop; razred (v šoli); način, vedenjein form — v kaki obliki; dobro; v kondicijiout of form — slabo; v slabi kondicijigood form — takt, obzirnostform letter — poslovno pismo, ki je v glavnem tiskanoform register — razredna knjiga, razrednicaII [fɔ:m]transitive verb & intransitive verboblikovati, tvoriti (se); sestaviti; izmisliti si; nasta(ja)ti, razvi(ja)ti se; vzgojiti, vzgajati; pridobi(va)ti; v vrsto (se) postaviti; organizirati
См. также в других словарях:
razrédničarka — e ž (ẹ̑) ženska oblika od razrednik: slovenščino jih uči razredničarka; razredničarka drugega razreda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prevzéti — vzámem dov., prevzêmi prevzemíte; prevzél; nam. prevzét in prevzèt (ẹ á) 1. začeti imeti, kar je komu namenjeno: prevzeti blago, material; prevzeti pismo za soseda; zaboj je prevzel v skladišču / ladja prevzame tovor // začeti imeti, kar ima… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razrédnica — e ž (ẹ̑) 1. šol. uradna knjiga, v katero se vpisuje obravnavana učna snov in odsotnost učencev; dnevnik: zapisati imena vseh manjkajočih učencev v razrednico 2. zastar. razredničarka: bila je razrednica tretjega razreda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zamúdnica — e ž (ȗ) ženska oblika od zamudnik: odpreti vrata zamudnici; razredničarka je opozorila zamudnico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
