-
1 meet
[mi:t] 1. past tense, past participle - met; verb1) (to come face to face with (eg a person whom one knows), by chance: She met a man on the train.) srečati2) ((sometimes, especially American, with with) to come together with (a person etc), by arrangement: The committee meets every Monday.) sestati se3) (to be introduced to (someone) for the first time: Come and meet my wife.) spoznati4) (to join: Where do the two roads meet?) združiti se5) (to be equal to or satisfy (eg a person's needs, requirements etc): Will there be sufficient stocks to meet the public demand?) zadostiti6) (to come into the view, experience or presence of: A terrible sight met him / his eyes when he opened the door.) naleteti7) (to come to or be faced with: He met his death in a car accident.) soočiti se8) ((with with) to experience or suffer; to receive a particular response: She met with an accident; The scheme met with their approval.) doživeti9) (to answer or oppose: We will meet force with greater force.) zoperstaviti se2. noun(a gathering, especially of sportsmen: The local huntsmen are holding a meet this week.) sestanek- meeting- meet someone halfway
- meet halfway* * *I [mi:t]adjectivearchaic ( meetly adverb)primeren, prikladenit is meet that — prav je, da; spodobi se, daII [mi:t]1.transitive verbsrečati, sestati se s kom; spoznati, predstaviti, biti predstavljen komu; počakati koga (na postaji); figuratively zadovoljiti, izpolniti (željo); spoprijeti se s kom, nastopiti proti komu; figuratively postaviti se po robu, premagati (težave), rešiti (problem), opraviti s čim; naleteti na koga; ustrezati, ujemati se; izpolniti (obveznosti), plačati (stroške);2.intransitive verbsrečati se, sestati se, zbrati se; spoznati se; združiti se, stikati se (ceste), dotikati se, priri vstik; ujemati se, skladati se; naleteti ( with na); doživeti, pretrpeti ( with)well met! — lepo, da smo se sestali!pleased to meet you — veseli me, da sva se spoznalameet Mr. Brown — da vam predstavim g. Brownaeconomy to meet a bill — plačati dolg, honorirati (menico)to meet the case — zadostvovati, biti primerento meet the eye — prikazati se, pasti v očito meet s.o's. eye — spogledati se s komto meet s.o. half way — popustiti, iti na pol pota nasprotito meet trouble half way — biti prezgodaj zaskrbljen, prezgodaj se razburjatito meet s.o.'s wishes — izpolniti komu željeto meet with — doživeti, naleteti na kaj, American strinjati seIII [mi:t]nounsestanek (lovcev, tekmovalcev) -
2 slink
[sliŋk]past tense, past participle - slunk; verb(to move as if wanting to avoid attention: He slunk into the kitchen and stole a cake.) tihotapiti se* * *I [sliŋk]nounprezgodaj (mrtvo) povržena žival (tele)II [sliŋk]transitive verbprezgodaj povreči, skotiti (mladiče); intransitive verb (od)plaziti se, kradoma (skrivaj, potuhnjeno, osramočeno) se odtihotapiti (off, away proč)I saw him slink by — videl sem ga, ko se je plazil mimo -
3 slip
I 1. [slip] past tense, past participle - slipped; verb1) (to slide accidentally and lose one's balance or footing: I slipped and fell on the path.) zdrsniti2) (to slide, or drop, out of the right position or out of control: The plate slipped out of my grasp.) zdrsniti3) (to drop in standard: I'm sorry about my mistake - I must be slipping!) popustiti4) (to move quietly especially without being noticed: She slipped out of the room.) smukniti5) (to escape from: The dog had slipped its lead and disappeared.) izmuzniti se6) (to put or pass (something) with a quick, light movement: She slipped the letter back in its envelope.) vtakniti2. noun1) (an act of slipping: Her sprained ankle was a result of a slip on the path.) spodrsljaj2) (a usually small mistake: Everyone makes the occasional slip.) spodrsljaj3) (a kind of undergarment worn under a dress; a petticoat.) kombineža4) ((also slipway) a sloping platform next to water used for building and launching ships.) dok•- slipper- slippery
- slipperiness
- slip road
- slipshod
- give someone the slip
- give the slip
- let slip
- slip into
- slip off
- slip on
- slip up II [slip] noun(a strip or narrow piece of paper: She wrote down his telephone number on a slip of paper.) listič* * *I [slip]nounzdrsljaj; spodrsljaj, padec; nezgoda, napaka; zareka(nje); uitje, izmuznjenje; prevleka za blazino; obleka, ki se hitro obleče ali sleče; otroški predpasniček, prtiček; plural British English kopalne hlačke; plural theatre premične kulise; stranski vhod, prostor, kjer stoje igralci, preden nastopijo na odru; hunting konopec, vrv (za pse); izpustitev (psov); majhen brus; nautical poševna ravnina za splavitev ladij; geology zemeljski udor, usada slip of a boy — vitek, stasit dečeka fine slip of a girl — vitko, stasito, brhko dekleto get the slip — biti odklonjen, pasti (npr. pri izpitu)he gave me the slip — pobegnil (ušel, izmuznil se) mi jeto make a slip — napraviti spodrsljaj, napakothere's many a slip'twixt the cup and the lip figuratively ne hvali dneva pred nočjoII [slip]intransitive verbspodrsniti, zdrsniti ( off z), zdrkniti, drčati, polzeti, smukniti, izmuzniti se, uiti (čemu); odmikati se (o času); skrivaj se vriniti; transitive verb hitro obleči ali sleči; po nemarnosti narediti napako, pogrešiti; prezgodaj povreči ali skotiti; odvezati, spustiti (psa) z vrvice; (neopazno) spustiti (v), izpustitito slip one's breath (wind) — izdihniti, umretito slip the collar figuratively osvoboditi seto let slip — zagovoriti se, (nehote) povedati resnicoto let slip the dogs of war poetically sprožiti sovražnosti, začeti vojnoeven good men slip — celó dobri ljudje delajo napake (pogrešijo, se zmotijo)to let an opportunity slip — izpustiti, zamuditi priložnostIII [slip]nounglinasta masa (lončarstvo)IV [slip]nounbotany cepljeno drevo, cepljenka, cepljenec; sadika, potaknjenec; podmladek, podrast, pofomec; trak papirja, listič; letvica; printing poskusni odtis na dolg trak papirja -
4 time
1. noun1) (the hour of the day: What time is it?; Can your child tell the time yet?) ura2) (the passage of days, years, events etc: time and space; Time will tell.) čas3) (a point at which, or period during which, something happens: at the time of his wedding; breakfast-time.) čas4) (the quantity of minutes, hours, days etc, eg spent in, or available for, a particular activity etc: This won't take much time to do; I enjoyed the time I spent in Paris; At the end of the exam, the supervisor called `Your time is up!') čas5) (a suitable moment or period: Now is the time to ask him.) pravi trenutek6) (one of a number occasions: He's been to France four times.) krat7) (a period characterized by a particular quality in a person's life, experience etc: He went through an unhappy time when she died; We had some good times together.) časi8) (the speed at which a piece of music should be played; tempo: in slow time.) tempo2. verb1) (to measure the time taken by (a happening, event etc) or by (a person, in doing something): He timed the journey.) meriti čas2) (to choose a particular time for: You timed your arrival beautifully!) izbrati pravi čas•- timeless- timelessly
- timelessness
- timely
- timeliness
- timer
- times
- timing
- time bomb
- time-consuming
- time limit
- time off
- time out
- timetable
- all in good time
- all the time
- at times
- be behind time
- for the time being
- from time to time
- in good time
- in time
- no time at all
- no time
- one
- two at a time
- on time
- save
- waste time
- take one's time
- time and time again
- time and again* * *I [táim]1.nounčas; delovni čas; ura, trenutek; sport najkrajši čas; music akt, tempo; military tempo, korak, hitrost marša; plural časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje; plural colloquially verb zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)the Times (singular construction) časopis Timestime past, present and to come — preteklost, sedanjost in prihodnosttime! sport zdaj!time, gentlemen, please! time! closing time! — zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)against time — proti uri, z največjo hitrostjo, zelo nagloahead of (before) one's time — prezgodaj, preuranjeno, preranoall the time — ves čas, nepretrgano, neprekinjenoat a time — naenkrat, skupaj, skupno, hkratione at a time — po eden, posamičnoat all times — vsak čas, vednoat times — od časa do časa, občasnoat no time — nikoli, nikdarat one time — nekoč, nekdajat some time — kadarkoli, enkratat some other time, at other times — (enkrat) drugič, drugikratat the present time — sedaj, zdaj, táčasat the same time — istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarleat this time of day figuratively verb tako kasnem času dneva, ob tako pozni uriat that time — tisti čas, tačásbefore one's time — prezgodaj, preranoby that time — do takrat, dotlej; medtemclose time — hunting lovopusteach time that... — vsakikrat, koevery time — vsakikrat, vsaki potfor the time — trenutno, ta trenutekfor the time being — za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostihin day time — v dnevnem času, podnevi, pri dnevuin no time — v hipu, kot bi trenil (hitro)in the mean time — medtem, med (v) tem časuin the nick of time — v pravem času, v kritičnem časuin time — pravočasno; v ritmu, po taktuin time to come — v bodoče, v prihodnjemany a time — včasih; marsikaterikratmany times — mogokrat, čestomean time — srednji, standardni časnot for a long time — še dolgo ne, še dolgo bo trajalooff time — iz (zunaj) takta, ritmaon time — točno, o pravem časuonce upon a time (there was a king) — nekdaj, nekoč (je bil kralj...)out of time — iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepoznotime after time — ponovno, češčetime and again — ponovno, češče, večkratthis time a year (twelve months) — danes leto (dni), ob letuto time — pravočasno, točno; zelo hitro; obsolete za vednoup to the present time, up to this time — dozdaj, doslej, do danesup to that time — do takrat, dotlejwhat time? — ob katerem času? kdaj?what time? poetically (v času) kowith times — časom, sčasomawhat is the time? what time is it? — koliko je ura?it is high time to go — skrajni čas je, da gremotime is up! — čas je potekel!he is out of his time — končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rokit was the first time that — bilo je prvikrat, da...to ask time — economy prositi za podaljšanje rokato beat the time — udarjati, dajati taktto bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day — želeti komu dober dan, pozdraviti kogato call time — sport dati znak za začetek ali za konecto do time slang odsedeti svoj čas v zaporuhe has time on his hands — ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časomto have a time with colloquially imeti težave zwhat a time he has been gone! — kako dolgo ga ni!to keep time — držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktuto keep good time — iti dobro, točno (o uri)I know the time of day colloquially jaz vem, koliko je urathis will last our time — to bo trajalo, dokler bomo živeliwhat time do you make? — koliko je na tvoji (vaši) uri?to lose time — izgubljati čas; (ura) zaostajatito mark time — na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mestato move with the times, to be abreast of the times — iti, korakati s časomto serve one's time — military služiti svoj rokto stand the test of time — obnesti se; upirati se zobu časato take one's time — vzeti si čas, pustiti si častake your time! — ne hiti!to take time by the forelock — pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutektake time while time serves — izkoristiti čas, dokler ga imaštell me the time — povej mi, koliko je uratime and tide wait for no man — čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnostto work against time — delati z največjo hitrostjo (tempom);2.adjectivečasoven; economy z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obrokeII [táim]1.transitive verbmeriti čas (z uro); določati čas; izbrati (pravi) čas; urediti po času, uravnati po okoliščinah; napraviti kaj ob pravem času; gledati na čas, držati se časa; časovno ugotoviti; regulirati, naravnati (uro); music udarjati, dajati takt (tempo)my train is timed to leave at four — po voznem redu odhaja moj vlak ob štirih;2.intransitive verbujemati se, biti soglasen ( with z), sporazumeti se; držati takt, ritem (to z) -
5 before
[bi'fo:] 1. preposition1) (earlier than: before the war; He'll come before very long.) pred2) (in front of: She was before me in the queue.) pred3) (rather than: Honour before wealth.) nad2. adverb(earlier: I've seen you before.) poprej3. conjunction(earlier than the time when: Before I go, I must phone my parents.) preden* * *I [bifɔ:]adverbprej, že nekoč, poprej; spredajII [bifɔ:]prepositionpred, v navzočnostito be before one's time — priti prezgodaj; biti napreden za svoje časeto carry everything before o.s. — imeti v vsem uspehbefore you can say Jack Robinson — takoj, kakor bi trenilto love before o.s. — ljubiti bolj kot samega sebethe question before us — vprašanje, ki ga je treba rešitibefore s.o.'s eyes — v prisotnosti, vpričo kogaIII [bifɔ:]conjunctionpreden; rajši kotbefore you know where you are — naenkrat, hipoma -
6 beforehand
adverb (before the time when something else is done: If you're coming, let me know beforehand.) vnaprej* * *[bifɔ:hænd]adverbvnaprej; najprej, predhodno; prezgodajto be beforehand with — prehiteti koga, prestreči kogabeforehand with the world — v dobrih razmerah, z denarjem v žepu -
7 cock
[kok] 1. noun1) (the male of birds, especially of the domestic fowl: a cock and three hens; ( also adjective) a cock sparrow.) petelin2) (a kind of tap for controlling the flow of liquid, gas etc.) pipa3) (a slang word for the penis.) klinec2. verb1) (to cause to stand upright or to lift: The dog cocked its ears.) pokonci (se) postaviti2) (to draw back the hammer of (a gun).) napeti3) (to tilt up or sideways (especially a hat).) na stran pomakniti•- cockerel- cocky
- cock-and-bull story
- cock-crow
- cock-eyed
- cocksure* * *I [kɔk]nounpetelin, (tudi na puški); petelinje petje; figuratively vodja; pipa, vetrnica; poševna lega klobuka na glavi; jeziček (na tehtnici); kazalec (na sončni uri); nautical medkrov; pilotov sedež; bahač, kolovodja; vulgar spolni udthat cock won't fight — tukaj nekaj ni v redu, to ne bo držalothe cock of the walk ( —ali roost) — glavna oseba, samozavestnežfamiliarly old cock — ljubi moj, človek božjiII [kɔk]1.transitive verb(up) pokonci postaviti; (klobuk) na stran pomakniti; napeti petelina na puški;2.intransitive verbšopiriti seto cock one's ears — z ušesi striči, prisluhnitito cock one's eye at s.o. — namigniti komuAmerican colloquially to go off half cocked — prenagliti seknocked into a cocked hat — onemel, osupel; popolnoma premaganIII [kɔk]1.nounkopica sena;2.transitive verbspravljati v kopice -
8 day
[dei] 1. noun1) (the period from sunrise to sunset: She worked all day; The days are warm but the nights are cold.) dan2) (a part of this period eg that part spent at work: How long is your working day?; The school day ends at 3 o'clock; I see him every day.) dan3) (the period of twenty-four hours from one midnight to the next: How many days are in the month of September?) dan4) ((often in plural) the period of, or of the greatest activity, influence, strength etc of (something or someone): in my grandfather's day; in the days of steam-power.) v času...•- daybreak- day-dream 2. verbShe often day-dreams.) sanjariti- daylight- day school
- daytime
- call it a day
- day by day
- day in
- day out
- make someone's day
- one day
- some day
- the other day* * *[dei]noundan; obletnicaall day, all the day, all day long — ves danAmerican between two days — ponočislang call it a day — smatraj za opravljenoto give s.o. the time of the day — povedati komu, koliko je ura; pozdraviti gato have a day of it, to take a merry day of it — dobro se zabavati, uživatiif a day — natanko, nič več in nič manj odin the days of old — nekoč, prejevery other (third etc.) day — vsak drugi (tretji itd.) danone day or other — pred kratkim, nedavno, oni danto pass the time of the day — pogovarjati se, klepetatito know the time of day — biti buden, paziti, biti izkušen -
9 early
['ə:li] 1. adverb1) (near the beginning (of a period of time etc): early in my life; early in the afternoon.) zgodaj2) (sooner than others; sooner than usual; sooner than expected or than the appointed time: He arrived early; She came an hour early.) (pre)zgodaj2. adjective1) (belonging to, or happening, near the beginning of a period of time etc: early morning; in the early part of the century.) zgodnji2) (belonging to the first stages of development: early musical instruments.) starinski3) (happening etc sooner than usual or than expected: the baby's early arrival; It's too early to get up yet.) prezgodnji4) (prompt: I hope for an early reply to my letter.) hiter•- early bird* * *I [ɜ:li]adjectivezgodnji; prezgodnji; prvi, prvoten, začetenat an early date — kmalu, v bližnji bodočnostiit is early days yet — je še prezgodaj, še ni časan early riser — zgodnji vstajalec, -lka;II [ɜ:li]adverbzgodaj, rano; davnoearly to bed and early to rise makes a man healthy, wealthy and wise — rana ura zlata urato get up early — zgodaj vstati; biti zvit -
10 none
1. pronoun(not one; not any: `How many tickets have you got?' `None'; She asked me for some sugar but there was none in the house; None of us have/has seen him; None of your cheek! (= Don't be cheeky!).) noben2. adverb(not at all: He is none the worse for his accident.) nikakor ne- none but- nonetheless
- none the less* * *I [nən]nounarchaic del dneva med 3. in 6. uro popoldne; plural deveti dan pred Idami; ecclesiastic plural opoldanska mašaII [nən]pronoun & noun nobeden, noben, nihčenone of your tricks! — prenehaj s svojimi šalami!he will have none of me — ne zmeni se zame, ne mara meIII [nən]adverbnikakor ne, niti najmanj, ničnone the less — vendar, kljub (temu)I'm none the better for (seeing you) — nič boljše se ne počutim, ker (te vidim)none too, high — niti najmanj previsokonone too soon — nič prekmalu, niti najmanj prezgodajnone too well — tako, tako; nič kaj dobro -
11 precocious
[prikóušəs]adjective ( precociously adverb)prezgodaj zrel (razvit), prezgoden; botany zgodaj cvetoč (zoreč), ki ima cvet pred listjem -
12 premature
[premə' uə, ]( American[) pri:-](happening etc before the right or expected time: a premature birth; The baby was three weeks premature.) prezgoden* * *[premətjúə]adjective ( prematurely adverb)prezgoden, prezgodaj zrel; figuratively prenagljen -
13 slink-butcher
[slíŋkbučə]nounmesar, ki trguje s prezgodaj povrženimi živalmi (teleti) -
14 unripe
[ʌnráip]adjectivenezrel, (še) zelen; nerazvit; figuratively prezgodaj zrel (dozorel); American slang "zelen", mlečnozob -
15 untimely
[ʌntáimli]1.adjectiveki se ne dogaja o pravem času; prezgoden, preran; nepriličen, neprimeren;2.adverbob nepravem času; prezgodaj, prerano; neprilično, neprimerno -
16 wood
[wud]1) (( also adjective) (of) the material of which the trunk and branches of trees are composed: My desk is (made of) wood; She gathered some wood for the fire; I like the smell of a wood fire.) les2) ((often in plural) a group of growing trees: They went for a walk in the woods.) gozd3) (a golf-club whose head is made of wood.) vrsta palice za golf•- wooded- wooden
- woody
- wood carving
- woodcut
- woodcutter
- woodland
- woodlouse
- woodpecker
- wood pulp
- woodwind
- woodwork
- woodworm
- out of the woods
- out of the wood* * *I [wud]1.noungozd, dobrava, log; les; stavbni les; lesen predmet; sod, čeber, brenta; plural vrste lesa; lesorez, klišéthe woods music lesena pihalato be out of the wood — biti iz gozda, figuratively biti iz težav, biti zunaj najhujšegahe cannot see the wood for the trees — od samih dreves ne vidi gozda, figuratively zaradi prevelikih podrobnosti izgublja iz vida celoto;2.adjectivelesen; v gozdu rastoč ali živeč, gozdenhe is wood from the neck up colloquially neumen je kot nočII [wúd]transitive verbposaditi (z drevjem), pogozditi; oskrbeti z drvmi; intransitive verb oskrbeti se, založiti se z drvmi -
17 prematurely
adverb prezgodaj
См. также в других словарях:
prezgódaj — prisl. (ọ̑) preveč zgodaj: zeha se mi, najbrž sem prezgodaj vstal / v povedni rabi prezgodaj je, ljudje še spijo / sneg je letos prezgodaj zapadel; deset minut prezgodaj smo prišli / prezgodaj umrli slikar ki je umrl (razmeroma) mlad / v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rodíti — ím dov. in nedov. (ȋ í) 1. spraviti iz rodil otroka: urediti prostor, v katerem matere rodijo; roditi v porodnišnici; prezgodaj roditi; z lahkoto, težko roditi / pog. iti rodit / rodila je zdravega otroka // dati, posredovati življenje komu kot… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
óčka — e ž (ọ̑) ekspr. manjšalnica od oko: njene očke so me očitajoče gledale; obrisati si solzne očke; priprte, vnete očke ∙ ekspr. očke se mu že zapirajo postaja zelo zaspan; ekspr. očke je prezgodaj zaprla prezgodaj je umrla … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čàs — čása m (ȁ á) 1. neomejeno trajanje: prostor in čas; čas teče; ekspr. čas beži, se vleče; meriti čas; enota časa / v teku časa / s časom se bo marsikaj spremenilo sčasom 2. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja: zdaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dozoréti — ím dov., dozôrel in dozorèl in dozorél (ẹ í) 1. z rastjo, zorenjem priti do zrelosti: pšenica je dozorela; to sadje zgodaj dozori; seme je že dozorelo / smreke so dozorele za sečnjo; pren. njegov sklep je dozorel; misel je dozorela v njem ∙… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
končáti — ám dov. (á ȃ) 1. z glagolskim samostalnikom izraža prenehanje opravljanja a) dela, opravila: za danes je končal delo na vrtu; likanja še ni končala; to izigravanje se mora končati / ekspr. končajte ta nesrečni prepir nehajte se prepirati / nar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mnóg — a o prid. (ọ̑) mn. ki izraža veliko število oseb, stvari od kake celote: novico so prinesli mnogi časopisi; mnogi ljudje so preveč zaposleni; podoben mu je po mnogih lastnostih; mnogih stvari nismo sami krivi; mnoga mesta v knjigi so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ostaréti — ím dov. (ẹ í) postati star: oče je ostarel / prezgodaj ostareti ∙ ekspr. pri stroju je ostarel zelo dolgo je delal pri stroju ostarèl in ostarél éla o: ostareli starši; ekspr. ostarela dekleta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pádati — am nedov. (ā ȃ) 1. zaradi izgube ravnotežja, opore prihajati a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: opotekal se je in padal; padati na obraz, naprej, vznak / drevesa so padala z velikim truščem; brazde so pri oranju lepo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podozoréti — ím dov., podozôrel in podozorèl in podozorél (ẹ í) do konca dozoreti: prezgodaj obrano sadje nikdar ne podozori … Slovar slovenskega knjižnega jezika
popásti — pádem dov., stil. popàl popála (á ā) 1. nav. ekspr. močno, sunkovito prijeti: nenadoma ga je nekdo popadel in začela sta se tepsti; popadel jo je za lase / pes ga je popadel za hlačnico; pren. popadel je njihovo v naglici izgovorjeno obljubo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika