-
81 stoutish
[stáutiš]adjectiveprecéj debel, debelušen, korpulenten -
82 straightway
[stréitwei]adverbtakoj, na mestu, prècej -
83 stretch
[stre ] 1. verb1) (to make or become longer or wider especially by pulling or by being pulled: She stretched the piece of elastic to its fullest extent; His scarf was so long that it could stretch right across the room; This material stretches; The dog yawned and stretched (itself); He stretched (his arm/hand) up as far as he could, but still could not reach the shelf; Ask someone to pass you the jam instead of stretching across the table for it.) raztegniti, stegniti (se)2) ((of land etc) to extend: The plain stretched ahead of them for miles.) raztezati se2. noun1) (an act of stretching or state of being stretched: He got out of bed and had a good stretch.) pretegovanje2) (a continuous extent, of eg a type of country, or of time: a pretty stretch of country; a stretch of bad road; a stretch of twenty years.) kos; obdobje•- stretchy
- at a stretch
- be at full stretch
- stretch one's legs
- stretch out* * *I [streč]1.nounraztezanje, raztegovanje, stegnjenje, natezanje; (pre)napenjanje, napetost, napor; prekoračenje; razpetina, razpon; neprekinjen odsek poti, daljava; ploskev, prostrana ravnina, ravni del dirkališča; neprekinjeno časovno razdobje (doba), nepretrgan čas; slang kazen, bivanje v kaznilnici, čas kazni v kaznilnici, v zaporu; nautical daljava, prejadrana pri enem potegu (kretnji) (pri jadranju proti vetru); sprehodat a stretch, at one stretch — brez prekinitve, naenkraton the stretch — napenjajoč vse sile; v veliki naglici, figuratively v veliki napetostia stretch of the imagination — prenapeta, prebujna domišljijaa fine stretch of country — lep košček zemlje, lepe pokrajineto be on the stretch — biti napet, v napetostiit is a good stretch from the village to the town — je lep, precejšen kos poti od vasi do mestato do a stretch British English odslužiti, izdržati kazen (enega leta)to give a stretch — natezati se, pretegniti seit takes a stretch of imagination to believe that — treba je precéj napeti svojo domišljijo, da to verjamešto work 8 hours at (on) a stretch — delati nepretrgano 8 ur;2.adjectiveraztegljivII [streč]1.transitive verbraztegniti, raztezati, razvleči, (raz)širiti; iztegniti (roko itd.) (često out); pretegniti (noge itd., o.s. se); nategniti (vrv itd.), peti, razpeti (platno itd.); z natezanjem izgladiti; figuratively nategovati, silo delati, iti predaleč (v čem), prenapenjati, pretiravati, po svoje krojiti (pravico, zakon); commerce prekoračiti (kredit); slang obesiti, usmrtiti;2.intransitive verbraztezati se, (raz)širiti se, segati; nategniti se; raztegniti se (rokavice), dati se raztegniti; potovati (to do); figuratively pretiravati, lagati; colloquially viseti, biti obešenstretched — iztegnjen, po dolgemto stretch one's arms — iztegniti, pretegniti si roketo stretch s.o. on the ground — z udarcem zrušiti koga na tlato stretch a point figuratively iti predaleč, pretiravati (v čem)I will stretch a point in your favour — potrudil se bom, da vam bom šel na rokoto stretch s.o. on the rack history razpeti koga za mučenje (na natezalnici)to stretch the truth — pretiravati, lagatito stretch away out of sight — razprostirati se, kakor daleč sega oko -
84 strongish
[strɔŋiš]nounprecéj močan -
85 tallish
[tɔ:liš]adjectiveprecéj velik -
86 then
[ðen] 1. adverb1) (at that time in the past or future: I was at school then; If you're coming next week, I'll see you then.) takrat2) (used with prepositions to mean that time in the past or future: John should be here by then; I'll need you before then; I have been ill since then; Until then; Goodbye till then!) takrat3) (after that: I had a drink, (and) then I went home.) nato4) (in that case: He might not give us the money and then what would we do?) potem5) (often used especially at the end of sentences in which an explanation, opinion etc is asked for, or which show surprise etc: What do you think of that, then?) torej6) (also; in addition: I have two brothers, and then I have a cousin in America.) nadalje2. conjunction(in that case; as a result: If you're tired, then you must rest.) torej3. adjective(at that time (in the past): the then Prime Minister.) takraten* * *[ðen]1.adverbnato, potem; takrat; (na)dalje, razen tega; torejnow and then — včasih, tu pa tamevery now and then — vedno zopet, od časa do časathen and there — na mestu, takojlong before then — davno pred tem, davno prejall right then — torej prav, no pa dobro, v reduwell then — no!; no dobronow then — toda prosim, pa dobroon then! — kar (samo) naprej!then this, then that — včasih to, včasih onoif... then — če... tedajand then some American slang in še mnogo večwhat then? — pa potem?there and then — neposredno nato, takoj nato, precej natothen is it so? — torej je tako? torej vendar?then how are you? — pa kako se počutite?I think, then I exist — mislim, torej semis it raining? then we had better stay at home — ali dežuje? potem je bolje, da ostanemo doma;2.adjectivetakraten, tedanjithe then president — tedanji predsednik;3.nountisti (takratni, tedanji) časby then — do takrat, do tistega časafrom then — od tistega časa, od takratnot till then — šele od tistega časa, odtlej, šele natotill then — do tistega časa, do takrat, dotlej -
87 thickish
[míkiš]adjectivedebelkast, debelušast; precej gost; ne preveč jasen (vreme) -
88 thin
[Ɵin] 1. adjective1) (having a short distance between opposite sides: thin paper; The walls of these houses are too thin.) tenek2) ((of people or animals) not fat: She looks thin since her illness.) mršav3) ((of liquids, mixtures etc) not containing any solid matter; rather lacking in taste; (tasting as if) containing a lot of water or too much water: thin soup.) redek4) (not set closely together; not dense or crowded: His hair is getting rather thin.) redek5) (not convincing or believable: a thin excuse.) prazen2. verb(to make or become thin or thinner: The crowd thinned after the parade was over.) razredčiti (se)- thinly- thinness
- thin air
- thin-skinned
- thin out* * *I [min]1.adjective ( thinly adverb)tanek; vitek, mršav, suh; lahek (obleka); nežen, fin, prozoren (tkanina); droben; redek, pičel; slabo obiskan (gledališka predstava ipd.); slab, lahek (pijača), razredčen, precéj redek, vodén; photography nejasen, brez kontrastov; agronomy reven, nerodoviten (zemlja); ničen, prazen (izgovor); plitev, brez vsebine (knjiga)thin attendance — slab obisk (predstave itd.)thin captain figuratively British English majhen ploščat prepečeneca thin house — slabo zasedena, prazna gledališka hišaon thin ice figuratively na nevarnih tleh, v kočljivem položajuthe thin end of the wedge figuratively prvi začetek, prvi korakthrough thick and thin — skozi ogenj in vodo, čez vse zapreke (težave)that is too thin — slang to je preveč prozorno;2.adverb (le v sestavljenkah) tanko, slabo, redko, neznatnothin-faced — ozkega, mršavega obrazaII [min]transitive verb(s)tanjšati; razredčiti (gozd); figuratively zmanjšati; intransitive verb (s)tanjšati se; razredčiti se, postati pičel (redek); zmanjšati se, oslabeti, upasti, shujšati; figuratively klinasto se stanjšatihis hair is thinning — lasje se mu redčijo; -
89 toughish
[tʌfiš]adjectiveprecéj žilav; nekoliko trd, žilav -
90 unhesitating
[ʌnhéziteitiŋ]adjectiveneoklevajoč, odločen; nagel, uren, prompten; voljanunhesitatingly adverb brez oklevanja, brez nadaljnjega; takoj, na mestu, précej -
91 walk
(to walk, stand etc on the toes: He stood on tiptoe(s) to reach the shelf.) hoditi po prstih, stopiti na prste* * *I [wɔ:k]nounhoja, hod, peš hoja, pešačenje, korakanje; način hoje, hoja v koraku; sprehod, tura, potovanje; redni, higienski sprehod; pot za sprehode, sprehajališče, promenada, aleja; pašnik (za ovce); tekališče (za kokoši); področje (dela), stroka, delavnost, aktivnost; poklic, socialen položaj, kariera; plantaža (v Zahodni Indiji); runda (policista); področje (krošnjarja); British English (gozdni) revir; sport tekmovalna hoja; obsolete zakotje, skrivališče, zavetje, pribežališčewalk of life — položaj v življenju, poklic, karierato come at a walk — priti peš, prikorakatito go at a walk — korakati, iti v korakuto go for a walk, to take a walk — iti na sprehodto be on the walks American inkasirati, pobirati denarthis is not within my walk — to ni moja stroka, za to nisem kompetenten, to se me ne tičeto take s.o. for a walk — vzeti, peljati koga na sprehodII [wɔ:k]1.intransitive verbhoditi, iti, korakati, peš iti, pešačiti, počasi hoditi, sprehajati se; (konj) iti v koraku; (duhovi) strašiti; obsolete majati se, premikati se (sem in tja); figuratively obsolete živeti (po nekih načelih); obsolete klatiti se okolito walk on air figuratively biti v devetih nebesihto walk in peace figuratively mirno živetihe walked into the pie figuratively planil je po paštetito walk in golden ( —ali silver) slippers figuratively plavati v denarju, živeti v bogastvuto walk over (the course) — z lahkoto dobiti dirko, figuratively z lahkoto zmagatito walk round s.o. American colloquially opehariti, oslepariti kogato walk through one's part theatre brezizrazno (od)igrati (svojo) vlogoto walk into s.o. colloquially napasti koga; ozmerjati, pretepsti koga;2.transitive verbprehoditi, prepotovati (peš); hoditi sem in tja po; pustiti (konja), da gre v koraku; voditi, peljati, spremljati na sprehod; odpeljati (kaj); (košarka) obdržati žogo več kot dva koraka (brez dribljanja); izučiti (mladega psa); tekmovati v hoji (s.o. s kom)to walk one's beat military biti na stražito walk the chalk ( —ali chalk mark, chalk line) — figuratively dokazati svojo treznost (npr. na policiji) z ravno hojo med črtami, narisanimi s kredoto walk one's chalks slang pobrati jo, po francosko se poslovitito walk a horse — voditi, prepeljavati konjato walk the hospital — prakticirati na kliniki, hoditi po bolniških sobah (o študentu medicine)to walk s.o. off his legs — utruditi koga s hojo, s pešačenjemto walk the streets — hoditi po ulicah; figuratively baviti se s prostitucijo -
92 warning
1) (an event, or something said or done, that warns: He gave her a warning against driving too fast; His heart attack will be a warning to him not to work so hard.) opozorilo2) (advance notice or advance signs: The earthquake came without warning.) opozorilo* * *[wɔ:niŋ]1.nounsvarilo, posvaritev; svarilni signal; svarilen primer; poziv, opozorilo, namig, obvestilo; odpoved, odpust (iz službe)at a minute's warning — takoj, brez odlašanja, précejI would take warning by his misfortune — jaz bi si njegovo nesrečo vzel za svarilo;2.adjectivesvarilen ( warningly adverb)svarilen, opozarjajoč, opominjajoč; signalenwarning shot nautical svarilen strel -
93 weakish
[wí:kiš]adjectiveprecéj slab, slaboten -
94 widish
[wáidiš]adjectiveprecéj (kar) širok -
95 wildish
[wáildiš]adjectiveprecéj divji -
96 wind
I 1. [wind] noun1) ((an) outdoor current of air: The wind is strong today; There wasn't much wind yesterday; Cold winds blow across the desert.) veter2) (breath: Climbing these stairs takes all the wind out of me.) sapa3) (air or gas in the stomach or intestines: His stomach pains were due to wind.) vetrovi2. verb(to cause to be out of breath: The heavy blow winded him.) ob sapo spraviti3. adjective((of a musical instrument) operated or played using air pressure, especially a person's breath.) pihalen- windy- windiness
- windfall
- windmill
- windpipe
- windsurf
- windsurfer
- windsurfing
- windscreen
- windsock
- windsurf
- windsurfer
- windsurfing
- windswept
- get the wind up
- get wind of
- get one's second wind
- in the wind
- like the wind II past tense, past participle - wound; verb1) (to wrap round in coils: He wound the rope around his waist and began to climb.) naviti2) (to make into a ball or coil: to wind wool.) naviti3) ((of a road etc) to twist and turn: The road winds up the mountain.) viti se4) (to tighten the spring of (a clock, watch etc) by turning a knob, handle etc: I forgot to wind my watch.) naviti•- winder- winding
- wind up
- be/get wound up* * *I [wind]nounveter; vihar, vihra; vetrna tromba; aeronautics smer vetra; zrak; vonj, duh, voh; medicine vetrovi, napenjanje, plini; dih, dihanje; (trebušna) prepona; plural strani neba; (umetni) zračni tlak; music singular construction pihala, figuratively prazne besede, čenčebetween wind and water figuratively na občutljivem mestufrom the four winds — z vseh strani neba, od vsepovsodin(to) the wind's eye, into the teeth of the wind — proti vetruby the wind nautical s spodnjim vetrom (veter z boka proti ladijskemu kljunu)like the wind — kot veter, kot strelica, hitrocapful of wind — vetrič, sapica od časa do časapuffed up with wind figuratively napihnjen, nadut, domišljavslant of wind nautical sunek ugodnega vetrato be in the wind figuratively biti v zrakuthere is s.th. in the wind figuratively nekaj je v zrakuto break wind medicine spuščati vetroveto catch wind of s.th. — zavohati kajto cast ( —ali to fling —ali to throw) to the wind — na vse vetrove vreči, figuratively zapravljati, ne se zmeniti zato find out how the wind blows ( —ali lies) — ugotoviti, kako veter piha (tudi figuratively)to get (the) wind of s.th. — zavohati, zasumiti, priti na sled, zvedeti, slišati kajto get the wind up — prestrašiti se, imeti tremo; pobesnetito hit in the wind figuratively zadati udarec v želodecto put the wind up s.o. — prestrašiti koga, pognati komu strah v kostito raise the wind slang figuratively dobiti potrebni denar; dvigniti prahthe wind rises — veter nastane, se dvigneto go to the winds figuratively propastihe preaches to the winds — govori v veter (zaman, stenam)to sail before the wind — pluti, jadrati z vetrom v hrbtuto sail close to the wind figuratively delati nekaj, kar je komaj še pošteno; mejiti na nezakonitost; figuratively skrajno varčno gospodaritito sail with every shift of wind — jadrati, kakor veter potegne, figuratively obračati svoj plašč po vetruto speak to the winds — govoriti v veter, zaman (stenam) govoritito take the wind out of s.o.'s sails figuratively prehiteti koga s čim, kar je on hotel napraviti, ter ga s tem oškodovati; premagati koga z njegovim lastnim orožjemto be troubled with wind medicine imeti vetroveto whistle down the wind figuratively zaman kaj želetiII [wind]transitive verbizpostaviti vetru, (pre)zračiti; hunting z vohanjem odkriti sled, (za)vohati; zasopiti (konja); izčrpati, ob sapo spraviti; pustiti konju, da se oddahnethey stopped to wind their horses — ustavili so se, da bi konji prišli do sapehe was fairly winded on reaching the top — bil je precéj zasopel, ko je prišel na vrhIII [wáind]nounobrat, vrtljaj, obračanje; zavoj, vijuga, ovinek (ceste itd.); upognjenost (v lesu); navitje (ure); napetje (strune, vzmeti); technical vitelIV [wáind]transitive verb(preterite & past participle wound — ali winded) pihati (v rog, trobento), dajati znake, signale (z rogom, s trobento)V [wáind]1.intransitive verbviti se, ( a road cesta) vijugati se; ovi(ja)ti se, omotavati se; obračati se, vrteti se; splaziti se ( into v); zvi(ja)ti se, skriviti se (les);2.transitive verboviti, zaviti, omotati; sukati, naviti, namota(va)ti ( on a reel na motek, na tuljavo); (za)vrteti (film) (po snemanju); dvigniti (z vitlom)to wind a blanket round o.s. — zaviti se v odejoto wind s.o. in one's arms — objeti kogato wind s.o. round one's littie finger figuratively oviti koga okoli (svojega) mezinca -
97 youngish
[jʌŋiš]adjectivekar mlad, precéj mlad; mladosten -
98 a good deal / a great deal
(much or a lot: They made a good deal of noise; She spent a great deal of money on it.) precej -
99 considerably
adverb Considerably fewer people came than I expected.) precej -
100 significantly
[siɡ'nifikəntli]1) (in a significant manner: He patted his pocket significantly.) pomenljivo2) (to an important degree: Sales-levels are significantly lower than last year, which is very disappointing.) precej
См. также в других словарях:
precéj — in precèj prisl. (ẹ̑; ȅ) 1. izraža veliko količino, mero a) s samostalnikom: precej časa bo treba čakati; denarja bo še precej ostalo; zbralo se je precej ljudi; zadeve se je lotil s precej poguma; imam precej upanja na uspeh; elipt.: do tja je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prècej — prisl. (ȅ) raba peša 1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja; takoj, brž: ne morem ti precej odgovoriti; počakaj malo, precej pridem; ekspr. hočem govoriti z njim, pa zdajle precej // izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: popil je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
precej ko — gl. prècej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oddaljíti se — ím se tudi oddáljiti se im se dov., oddáljil se (ȋ í; ā ȃ) 1. premikajoč se povečati razdaljo med seboj in določeno osebo, stvarjo: ladja se je na svoji poti na nekaterih mestih precej oddaljila od obale; oddaljiti se za nekaj korakov; nekoliko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nabráti — bêrem dov., stil. naberó; nabrál (á é) 1. z rokami dati, spraviti kam več posameznih stvari: otrok je nabral kamenčke na kup; nabrati butaro dračja / nabrali so pet vreč krompirja // s trganjem priti do določene količine česa: nabrati veliko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obšíren — rna o prid., obšírnejši (ȋ) 1. ki ima veliko ploskovno razsežnost: obširen gozd; prišla sta na obširen travnik; prostor je precej obširen / poslopje je lepo in obširno veliko // evfem., redko debel: bil je precej obširen čez trebuh 2. navadno z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vmés — prisl. (ẹ̑) 1. izraža položaj med dvema ali več točkami: zraven hiše stojita hlev in skedenj, vmes je vodnjak; dati, postaviti kaj vmes; trava je precej redka, vmes rastejo jagode 2. izraža izvzemanje iz večje količine: v košari je precej lepih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dóber — dôbra o prid., bóljši (ọ ó) 1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izgubíti — ím tudi zgubíti ím dov., izgúbil tudi zgúbil (ȋ í) 1. nehote, nepričakovano priti v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: izgubiti denarnico, dokumente, uro; rokopis se je izgubil / ekspr. pri tebi se vse izgubi / izgubiti sled v snegu;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mêhek — in mehák mêhka o tudi ó prid., mehkéjši stil. méčji (é ȃ é) 1. ki se pod pritiskom (rad) udere, vda: mehka blazina, preproga / telo črva je mehko / mehki sneg jih ni držal; mehka, razmočena tla / mehki svinčnik ki ob manjšem pritisku dela vidno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okrógel — gla o [ǝu̯] prid. (ọ) 1. ki ima obliko kroga: rastlina z okroglimi listi; plošča je okrogla; deblo je v prerezu okroglo / ima okrogel obraz, okrogle oči / pecivo okrogle oblike // ki ima v prerezu obliko kroga ali dela kroga: okrogel steber /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika