-
21 overblown
[óuvəblóun]adjectivepreveč razcveten, ki odcveta (tudi figuratively); preveč taljen (kovina) -
22 overbuild
[ouvəbíld]transitive verbpozidati, zidati preveč, preveč širokopotezno zidatito overbuild o.s. — zgraditi hišo prek svoje finančne zmogljivosti -
23 overeat
[ouvərí:t]intransitive verbpreveč jesti, preveč se najesti (tudi to overeat o.s.) -
24 overexert
-
25 overexpose
[óuvərikspóuz]transitive verbphotography preveč osvetliti, preveč eksponirati -
26 overfeed
[ouvəfí:d]transitive verb & intransitive verbpreveč hraniti, preveč jesti -
27 overgrow
[ouvəgróu]1.transitive verbprerasti, porasti; preveč natlačiti ( with s, z);2.intransitive verbprehitro rasti, preveč zrasti -
28 overprint
I [óuvəprint]nounprinting pretisk, natisk; preveč natiskanih izvodov; natisk na znamkiII [ouvəprínt]transitive verbprinting pretiskati, tiskati prek česa; natiskati preveč izvodov; photography pretemno kopirati -
29 overread
[ouvərí:d]intransitive verbpreveč brati, preveč se učiti -
30 oversubtie
[óuvəsʌtl]adjectivepreveč prefinjen; preveč prekanjen -
31 overzealous
[óuvəzí:ləs]adjective ( overzealously adverb)preveč vnet, preveč prizadeven -
32 raddle
I [rædl]1.nounmineralogyhematit; okra;2.transitive verbslikati (pleskati, mazati) z okro; rdeče pobarvati, preveč našminkatiraddled slang preveč pobarvan s kozmetičnimi sredstvi, zlasti z rdečilom; pijanII [rædl]1.nounspleten plot;2.transitive verbpreplesti, splesti -
33 room
[ru:m ]( in compounds rum, ( American[) ru:m)]1) (one part of a house or building, usually used for a particular purpose: This house has six rooms; a bedroom; a dining-room.) soba2) (the space or area in which a person, thing etc is or could be put etc: The bed takes up a lot of room; There's no room for you in our car; We'll move the bookcase to make room for the television.) prostor3) (a need or possibility (for something): There is room for improvement in his work.) prostor•- - roomed- roomful
- rooms
- roomy
- room-mate* * *I [rum, ru:m]nounprostor, mesto; soba, sobana; plural stanovanje, stanovanjski prostori; družba, stanovalci, ki so navzoči v sobi; figuratively možnost, prilika, ugoden trenutek; povod, vzrok (for za)in one's room, in the room of — namesto koga, v zameno za kogabachelor's rooms — garsonjera, samsko stanovanjedining-room — obednica, jedilnicaschool-room — šolska soba, učilnica, razredstanding-room only! — samo stojišča (so še na voljo!)there is room for improvement — lahko bi bilo bolje, ni ravno najboljethere is no room to swing a cat figuratively ni niti toliko prostora, da bi se človek obrnilwe'd rather have his room than his company — rajši bi videli, da on ne bi bil tuto make room for s.o. — napraviti komu prostor, mestoII [rum]intransitive verb & transitive verbAmerican stanovati (at pri); dati komu stanovanje; namestiti -
34 solarize
[sóuləraiz]intransitive verb & transitive verbphotography predolgo izpostaviti delovanju svetlobe, preveč eksponirati; biti preveč osvetljen, pokvariti se zaradi svetlobe (o sliki) -
35 spare
[speə] 1. verb1) (to manage without: No-one can be spared from this office.) pogrešati2) (to afford or set aside for a purpose: I can't spare the time for a holiday.) lahko pogrešati3) (to treat with mercy; to avoid injuring etc: `Spare us!' they begged.) prizanesti4) (to avoid causing grief, trouble etc to (a person): Break the news gently in order to spare her as much as possible.) prihraniti5) (to avoid using, spending etc: He spared no expense in his desire to help us.) varčevati6) (to avoid troubling (a person with something); to save (a person trouble etc): I answered the letter myself in order to spare you the bother.) prihraniti (komu kaj)2. adjective1) (extra; not actually being used: We haven't a spare (bed) room for guests in our house.) odvečen2) ((of time etc) free for leisure etc: What do you do in your spare time?) prost3. noun1) (a spare part (for a car etc): They sell spares at that garage.) nadomestni del2) (an extra wheel etc, kept for emergencies.) nadomestno kolo•- sparing- sparingly
- spare part
- spare rib
- and to spare
- to spare* * *I [spʌ/ə]transitive verbvarčevati, varčno uporabljati; prihraniti, dati na stran, imeti v rezervi; odstopiti, lahkó pogrešati, biti brez (česa), imeti odveč; prizanesti (komu), oprostiti (kazen), prihraniti (komu ali sebi) (trud itd.); ne povzročiti (sramu, rdečice); intransitive verb varčevati, skopariti; opustiti (kaj); prizanesti, pustiti (komu) življenjeenough and to spare — na pretek, še preveč, več kot preveč, obilospare my blushes! — ne spravljajte me v sramoto, prihranite mi sramoto, ne blamirajte me!can you spare the car today? — lahko pogrešate svoj avto danes?can you spare me a cigarette? — imaš cigareto odveč zame?spare us these explanations! — prizanesite nam s temi razlagami!spare my feelings! — imej obzir do mojih čustev!spare me! — prizanesite mi!, milost!spare me your objections! — prizanesite mi s svojimi ugovori!to spare o.s. — prihraniti si trudnot to spare o.s. — ne varčevati s svojimi močmito spare the rod and spoil the child — varčuj s šibo in pokvaril boš otroka, šiba novo mašo pojeI have no time to spare — ne smem izgubljati časa, nimam dosti časaII [spʌ/ə]nountechnical (često plural) nadomestni, rezervni del (zlasti pnevmatika); sport rezerva; varčevanje; American zrušenje vseh kegljev z dvema metomato make spare of obsolete varčevati zIII [spʌ/ə]adjective ( sparely adverb)varčen, skop, pičel; prost (čas); preostal, odvečen, neuporabljen, razpoložljiv; nadomesten, rezerven; mršav, suh; redek (lasje)spare money — preostali, odvečni denarspare time — prosti čas, brezdelica -
36 squeamish
[skwí:miš]adjective ( squeamishly adverb)gabljiv; ki se mu rado (za)gnusi, (za)gabi; občutljivega, slabega želodca; preobčutljiv (about, at za); izbirčen; preveč pedanten, prenatančen, preveč vesten -
37 surcharge
(an extra amount of money charged: We paid for our holiday abroad in advance but we had to pay a surcharge because of the devaluation of the pound.) doplačilo* * *I [sɜ:ča:dž]nounpreobremenitev, preobtežitev, dodatna obremenitev; dodaten davek, globa (za utajo davkov); porto znamka, dodatna (kazenska) poštnina, pretisk (na znamkah); neodobrena vsota v računu, preveliko zaračunanje, previsoka cena; prenapolnitev, prenasičenost; technical pregretje, prenapetost (pare)II [sə:čá:dž]transitive verbpreobremeniti (tudi figuratively), preobložiti, preobtežiti, prenapolniti, prezasititi; dodatno obremeniti (konto); preveč zaračunati (kaj), preveč zahtevati (za kaj); zahtevati doplačilo za nezadostno poštnino, oglobiti zaradi utaje davkov, določiti (neko vsoto) kot globo; pretisniti novo večjo vrednost (na znamki) -
38 tongue
1) (the fleshy organ inside the mouth, used in tasting, swallowing, speaking etc: The doctor looked at her tongue.) jezik2) (the tongue of an animal used as food.) jezik3) (something with the same shape as a tongue: a tongue of flame.) jezik4) (a language: English is his mother-tongue / native tongue; a foreign tongue.) jezik* * *[tʌŋ]1.nounjezik; figuratively človeški govor, jezik, veščina govora; način, spretnost izražanja; figuratively (zemeljski) rt; jezik plamena; jeziček (pri tehtnici); jezik pri čevlju; kembelj (zvona); ustnik (pihala); technical tračnica, kretnicafurred (coated) tongue — medicine obložen jezika fluent tongue, a sharp tongue — dobro namazan, odrezav jezika long tongue, a sharp tongue — dolg, oster jeziktongue in cheek figuratively ironičnoslanderous tongue — zlobni jeziki, obrekovalcigift of tongues — dar, talent za jezikeon the tip of one's tongue — na konici jezika, na jezikuhe is all tongue — on samo govoriči, njega je samo govorjenje, brbljanjehis tongue is too long for his teeth — on je preveč jezikav, on preveč jezikato give tongue — glasno govoriti, vpitito have a long tongue — imeti dolg jezik, biti čenčavhe has too much tongue — kar ima na srcu, ima na jezikuhold your tongue! — drži jezik za zobmi! jezik za zobe!to speak with one's tongue in one's cheek — govoriti ironično (posmehljivo, neiskreno, hinavsko)to wag one's tongue — neprestano brbljati, žlabudrati;2.transitive verbdotakniti se, polizati z jezikom; colloquially ozmerjati, ošteti; intransitive verb klepetati, jezik vrteti -
39 too-too
[tú:tú:]colloquially1.adjectiveprenapet, pretirana too-too radical — ekstremen radikal;2.adverbskrajno; kar preveč -
40 domišljevati si
воображать(вообразить) себе, представлять (представить) себеpreveč si domišljuje - он слишком думает о себе, он имеет слишком высокое мнение о себеdomišljevati si na kaj - гордиться чем, чваниться чем
См. также в других словарях:
prevèč — prisl. (ȅ) 1. izraža količino ali mero, ki je večja, kot ustreza a) s samostalniško besedo: preveč denarja ima, pa zapravlja; preveč hudega je doživel, da bi bil srečen; preveč vas je prišlo; ima vsega preveč; elipt. preveč je naložil na voz b)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predáleč — prisl. (á) preveč daleč: postaja je predaleč, zamudil boš; čoln je predaleč od brega, da bi s plavanjem dosegel kopno / domov imaš predaleč, ostani pri nas čez noč ∙ ekspr. zdaj sem že predaleč, da bi se umaknil preveč sem žrtvoval za stvar;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gnáti — žênem nedov., stil. ženó (á é) 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: motor žene črpalko; veter žene jadrnico; voda žene mlinsko kolo; elektrika žene stroj / predica žene kolovrat / ekspr., z oslabljenim pomenom: pridno je gnal koso… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jemáti — jêmljem nedov., jemljíte; jemál (á é) 1. delati, da prehaja kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: delavci so jemali orodje in odhajali; jemali so ji jabolka iz rok in jedli; pazljivo je jemala denar od kupca; garderoberka je z eno roko jemala… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prijéti — prímem dov., prijél; nam. prijét in prijèt (ẹ í) 1. narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo: prijeti skodelico; prijeti za ročaj; film primemo na robovih; močno, trdno prijeti / prijela jo je za ramo; prijela sta se za roke in odšla;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naložíti — ím dov., nalóžil (ȋ í) 1. napraviti, da pride kaj na kako vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: naložiti les, tovor, živino; naložiti na mulo, nosila, voz; naložiti si drv v naročje / naložiti ladjo, vagon // napraviti, da pride kaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obremeníti — ím dov., obreménil (ȋ í) 1. dati breme, težek predmet na kaj: obremeniti dvigalo; ladje ne smemo preveč obremeniti / ekspr. za izlet so se obremenili s težkimi nahrbtniki 2. naložiti komu veliko dela, dolžnosti: obremeniti učence z izvenšolskim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preláhek — tudi prelahák hka o tudi ó prid. (á ȃ á) preveč lahek: predmet je bil prelahek, da bi se potopil; piščanci so bili še prelahki za prodajo / dali so mu prelahko delo; vprašanja so bila zanj prelahka / za tak zločin je bila kazen še prelahka / te… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
premôčen — in premočán môčna o in ó prid. (ó ȃ ó) preveč močen: ima premočne roke, da bi lahko delal s takimi krhkimi predmeti / nit je bila premočna, da bi jo lahko pretrgal / bojevati se s premočnim sovražnikom / evfem. premočna je, morala bo shujšati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
premóder — dra o prid. (ọ) knjiž. 1. preveč moder, pameten: premoder je, da bi naredil tako veliko neumnost ∙ nar. ne bodi premodra, to ti lahko zelo škoduje preveč resna, preveč zadržana 2. ekspr. zelo preudaren, zelo pameten: mnogo pravljic se začenja:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika