-
1 stojišče
стоячее место -
2 standing-room
noun (space for standing only, not sitting: There was standing-room only on the bus.) stojišče* * *[staendiŋrum]nounstojišče -
3 room
[ru:m ]( in compounds rum, ( American[) ru:m)]1) (one part of a house or building, usually used for a particular purpose: This house has six rooms; a bedroom; a dining-room.) soba2) (the space or area in which a person, thing etc is or could be put etc: The bed takes up a lot of room; There's no room for you in our car; We'll move the bookcase to make room for the television.) prostor3) (a need or possibility (for something): There is room for improvement in his work.) prostor•- - roomed- roomful
- rooms
- roomy
- room-mate* * *I [rum, ru:m]nounprostor, mesto; soba, sobana; plural stanovanje, stanovanjski prostori; družba, stanovalci, ki so navzoči v sobi; figuratively možnost, prilika, ugoden trenutek; povod, vzrok (for za)in one's room, in the room of — namesto koga, v zameno za kogabachelor's rooms — garsonjera, samsko stanovanjedining-room — obednica, jedilnicaschool-room — šolska soba, učilnica, razredstanding-room only! — samo stojišča (so še na voljo!)there is room for improvement — lahko bi bilo bolje, ni ravno najboljethere is no room to swing a cat figuratively ni niti toliko prostora, da bi se človek obrnilwe'd rather have his room than his company — rajši bi videli, da on ne bi bil tuto make room for s.o. — napraviti komu prostor, mestoII [rum]intransitive verb & transitive verbAmerican stanovati (at pri); dati komu stanovanje; namestiti
См. также в других словарях:
stojíšče — a s (í) 1. kraj, prostor, kjer kdo navadno stoji, je: stojišče izvoščkov, miličnika; stojišče za ribiče / stojišče avtobusov / dobila je dve vstopnici za stojišče; dijaško stojišče za sedeži v parterju, namenjeno predvsem dijakom ♦ alp. plezati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dijáški — a o prid. (á) nanašajoč se na dijake: dijaški časopis; dijaško društvo; spominjati se dijaških let; dijaško življenje / dijaški žargon / stanovati v dijaškem domu; knjiga je iz dijaške knjižnice; dijaško stojišče stojišče za sedeži v parterju,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blatíšče — a s (í) agr. del hleva, kjer se živali iztrebljajo: stojišče v govejem hlevu je razdeljeno na ležišče in blatišče … Slovar slovenskega knjižnega jezika
galeríja — e ž (ȋ) 1. razstavni prostor ali stavba z zbirko umetniških slik ali kipov: obiskovati muzeje in galerije; umetniška galerija; prostori galerije / Narodna galerija 2. ekspr., z rodilnikom velika množica: ustvaril je galerijo človeških tipov;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gónja — e ž (ọ) 1. glagolnik od goniti: gonja živine na pašo / uporabiti moč potoka za gonjo mlinskih koles / le kako zmore vse to delo pri taki naglici in gonji 2. močno, organizirano delovanje proti čemu: končati, začeti gonjo; časopisna, politična… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gonjáč — a m (á) 1. kdor goni, vodi živino: gonjači konj; slišalo se je pokanje bičev in vpitje gonjačev / bil je za gonjača / orali so brez gonjača 2. lov. kdor goni divjad pred stojišče lovca: za lov so najeli veliko gonjačev; lajanje psov in vpitje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogòn — ôna m (ȍ ó) 1. glagolnik od pognati: vodna energija se uporablja za pogon mlinov, turbin; gorivo za pogon raket 2. navadno s prilastkom kar omogoča delovanje, premikanje kake naprave ali dela naprave: ta stroj ima električni pogon; šivalni stroj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogonìč — íča m (ȉ í) nar. kdor pomaga čredniku: najeli so ga za pogoniča; klici pogoničev ♦ lov. kdor goni divjad pred stojišče lovca; gonjač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
priganjáč — a m (á) 1. kdor priganja, goni živino: priganjači pokajo z biči; priganjači mul; slišalo se je vpitje priganjačev 2. slabš. kdor zahteva, poskuša doseči, da kdo hitreje dela: na delu so jim dali priganjača / nadzornik je bil pravi priganjač /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stajalíšče — a s (í) star. kraj, prostor, namenjen za daljše stanje, zadrževanje koga z določenim namenom: plačati pristojbino za stajališče na sejmu / tam je imel kočijaž svoje stajališče postajališče / lovsko stajališče stojišče, opazovališče … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stalíšče — a s (í) 1. kar določa kriterij za presojanje česa: gledati na kaj z ekonomskega stališča; dogovorili so se, s kakšnega stališča bodo stvar obravnavali; presojati kaj s stališča morale / z njegovega stališča je to razumljivo // publ. mnenje,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
