-
101 reverse
[rə'və:s] 1. verb1) (to move backwards or in the opposite direction to normal: He reversed (the car) into the garage; He reversed the film through the projector.) peljati vzvratno; (za)vrteti nazaj2) (to put into the opposite position, state, order etc: This jacket can be reversed (= worn inside out).) obrniti3) (to change (a decision, policy etc) to the exact opposite: The man was found guilty, but the judges in the appeal court reversed the decision.) preklicati2. noun1) (( also adjective) (the) opposite: `Are you hungry?' `Quite the reverse - I've eaten far too much!'; I take the reverse point of view.) nasprotno; nasproten2) (a defeat; a piece of bad luck.) nesreča, smola3) ((a mechanism eg one of the gears of a car etc which makes something move in) a backwards direction or a direction opposite to normal: He put the car into reverse; ( also adjective) a reverse gear.) vzvratna prestava4) (( also adjective) (of) the back of a coin, medal etc: the reverse (side) of a coin.) hrbtna stran (kovanca)•- reversal- reversed
- reversible
- reverse the charges* * *I [rivɜ:s]nounnasprotje, nasprotna stran; ovira; zadnja stran (kovanca); zla usoda, nesreča, nezgoda; military poraz (tudi figuratively); motoring povratna vožnja, vožnja nazajto take in reverse military napasti v hrbetto meet with a reverse — doživeti, pretrpeti porazII [rivɜ:s]transitive verb & intransitive verbobrniti (se), preokreniti (se), zasukati (se); prevrniti, postaviti na glavo, popolnoma spremeniti; preklicati, ukiniti, razveljaviti (sodbo); technical premikati (se) nazaj ali v nasprotno smer, spremeniti smer; motoring voziti nazaj (ritensko); uporabiti nasproten postopek (sredstvo, politiko)to reverse arms military nositi puško itd. s cevjo obrnjeno navzdolto reverse one's opinion, one's policy — popolnoma spremeniti svoje mnenje, svojo politikoIII [rivɜ:s]adjective ( reversely adverb)obrnjen, prevrnjen; nasproten, narobenreverse fire military ogenj, ki je usmerjen na zaledje ali na utrdbe v zaledjureverse side — zadnja, hrbtna stran -
102 run
1. present participle - running; verb1) ((of a person or animal) to move quickly, faster than walking: He ran down the road.) teči2) (to move smoothly: Trains run on rails.) teči3) ((of water etc) to flow: Rivers run to the sea; The tap is running.) teči4) ((of a machine etc) to work or operate: The engine is running; He ran the motor to see if it was working.) teči; spraviti v tek5) (to organize or manage: He runs the business very efficiently.) voditi6) (to race: Is your horse running this afternoon?) tekmovati7) ((of buses, trains etc) to travel regularly: The buses run every half hour; The train is running late.) voziti8) (to last or continue; to go on: The play ran for six weeks.) biti na sporedu9) (to own and use, especially of cars: He runs a Rolls Royce.) voziti10) ((of colour) to spread: When I washed my new dress the colour ran.) razlivati se11) (to drive (someone); to give (someone) a lift: He ran me to the station.) peljati12) (to move (something): She ran her fingers through his hair; He ran his eyes over the letter.) iti skozi; premikati13) ((in certain phrases) to be or become: The river ran dry; My blood ran cold (= I was afraid).) postati2. noun1) (the act of running: He went for a run before breakfast.) tek2) (a trip or drive: We went for a run in the country.) izlet3) (a length of time (for which something continues): He's had a run of bad luck.) obdobje4) (a ladder (in a stocking etc): I've got a run in my tights.) spuščena zanka5) (the free use (of a place): He gave me the run of his house.) prosta uporaba6) (in cricket, a batsman's act of running from one end of the wicket to the other, representing a single score: He scored/made 50 runs for his team.) kurnik7) (an enclosure or pen: a chicken-run.)•- runner- running 3. adverb(one after another; continuously: We travelled for four days running.) zapored- runny- runaway
- rundown
- runner-up
- runway
- in
- out of the running
- on the run
- run across
- run after
- run aground
- run along
- run away
- run down
- run for
- run for it
- run in
- run into
- run its course
- run off
- run out
- run over
- run a temperature
- run through
- run to
- run up
- run wild* * *I [rʌn]nountekanje, tek, sport vztrajnostni tek, tekmovanje, dirka, hiter galop; naval, lov ( for na), hajka; hoja, vožnja, (hitro) potovanje; pot, izlet, sprehod; jadranje; brzi koraki, hiter tempo, hitra kretnja, premik, hiter padec, beg; zalet, zagon, napad, juriš; figuratively potek, smer, ritem, tendenca, moda; nepretrgana vrsta, niz, serija, nepretrgan čas, trajanje; American potok, reka, jarek; tok, struja, plima, valovi; prost dostop (do), prosta uporaba; trop, jata; pašnik, ograda, ograjen prostor za živino, za perutnino; sankališče; commerce veliko povpraševanje (on po, za), dobra prodaja, trajen uspeh; commerce kakovost, kvaliteta, vrsta, sorta; music hitra vrsta tonov, gostolevek, rulada; theatre čas izvedbe, trajanje (gledališke igre), uprizarjanje, prikazovanje, nepretrgana vrsta predstav; (karte) sekvenca; naklada (časopisa); technical delovni čas (o strojih); presek, prerez, splošnost, večina; technical tračnica; deska za vkrcavanje in izkrcavanje; odvodna cevat the run, on the run — v tekuin the long run — sčasoma, končno, konec koncevon the run — na nogah, nepretrgoma zaposlen, ki leta sem in tja; military ki je na umiku, na begua run to Bled — vožnja, izlet, skok na Bleda run of ill luck — nepretrgana smola, vrsta nesrečthe common (ordinary) run of people — običajni, poprečni tip ljudito be in the run — teči, dirkati, figuratively kandidiratito be on the run — teči, tekati po poslih, biti vedno na nogah, tekati sem in tjathis inn is quite out of the common run of country inns — ta gostilna je čisto različna od običajnega tipa podeželskih gostiščeverything went with a run — vse je šlo gladko, kot namazanoto have s.o. on the run colloquially pognati kogato have a run for one's money figuratively priti na svoj račun, zabavati se za svoj denarto have the run of s.o.'s house — imeti prost dostop v hišo kake osebe, počutiti se pri kom domaII [rʌn]intransitive verb & transitive verbI.intransitive verb1.teči, tekati, drveti, dirkati, udeležiti se dirke; voziti, hiteti, podvizati se; bežati, pobegniti, umakniti se ( from od), popihati jo, pobrisati jo; navaliti, jurišati (at, on na); hitro potovati, voziti se, pluti, redno voziti, vzdrževati promet; potegovati se ( for za), biti kandidat, kandidirati; hitro, naglo se širiti (novica, ogenj); (o času) poteči, preteči, miniti, bežati; trajati, teči, vršiti se (šola, pouk)to run amok (amuck) — pobesneti, letati kot nor, izgubiti popolnoma oblast nad sebojto run for it, to cut and run colloquially popihati jo, zbežatito run with the hare and hunt with the hounds figuratively skušati biti v dobrih odnosih z dvema nasprotnima si strankamarun for your lives! — reši se, kdor se more!to run for luck American poskusiti kaj na slepo srečoto run mad — zblazneti, znoretito run to meet s.o. — teči komu naprotito run to meet one's troubles figuratively vnaprej si delati skrbito run for an office — potegovati se, konkurirati, biti kandidat, kandidirati za neko službeno mesto (službo)he who runs may read it figuratively na prvi pogled se to vidi, to se da brez težave razumetitime runs fast — čas beži, hitro tečeto run on the wheels figuratively gladko iti;2.vrteti se, obračati se (on okoli); premikati se, kretati se, gibati se, kotaliti se, jadrati; (o stroju) delovati, biti v pogonu, obratovati, funkcionirati; (o tovarni itd.) biti odprt, delati; (o denarju) biti v obtoku, v prometu; (o vodi) teči, razliti se, izlivati se; (o morju) valovati; segati, raztezati se, razprostirati se; (o rastlinah) bujno rasti, pognati, iti v cvet, hitro se razmnoževati; (o menici) imeti rok veljave, teči, veljati; (o cenah) držati se; juridically ostati v veljavi; theatre biti na sporedu, uprizarjati se, predstavljati se, predvajati se, igrati se, dajati se; (o barvah) razlivati se, puščati barvo; (o očeh, nosu, rani) solziti se, cureti, kapati, gnojiti se; (o kovinah) taliti se; (o ledu) (raz)topiti se, kopneti; (o besedilu) glasiti se; (s pridevnikom) postati, nastati, bitimy blood ran cold figuratively kri mi je poledenela v žilahto run dry — posušiti se; biti prazen; figuratively onemoči, biti izčrpanto run to fat — (z)rediti se, postati debelthe garden runs east — vrt sega, se razteza proti vzhoduto run high — dvigati se, rastito run hot — postati vroč, segreti sethe lease runs for ten years — zakupna pogodba teče, velja deset letto run riot — (s)puntati se, upreti se; podivjati, pobesneti, (o rastlinah) bujno se razrastito run round in cercles figuratively kazati veliko aktivnost, a malo uspehathat runs to sentiment — to sega, gre človeku do srcawe ran short of coal — premog nam je pošel, zmanjkalo nam je premogamy supplies are running low — moje zaloge se manjšajo, gredo h krajuto run wild — podivjati; izroditi se, spriditi se, biti neukrotljivwords ran high — padle so ostre besede; prišlo je do ostrih besed, do hudega prerekanjathe works have ceased running — tovarna je ustavila delo;II.transitive verb1.preteči, preiti, teči skozi (čez), drveti (čez), voziti (skozi), preleteti, prepluti, prejadrati; teči (s kom) za stavo; figuratively meriti se (s kom); dirkati; hunting poditi, goniti, zasledovati; zbežati (iz), ubežati, zapustiti (deželo); opraviti (pot, naročilo)to run a blockade military prebiti blokadoto run s.o. close (hard) — teči za kom, biti komu za petamito run errands — opravljati nakupe (naročila), tekati po poslih, opravkihto run 30 knots nautical pluti s hitrostjo 30 vozlovto run messages — prinašati, prinesti sporočilato run a race — tekmovati v teku (dirki), dirkatito run a scent — iti za sledjo, slediti slediwe must let the things run its course — moramo pustiti, da gre stvar svojo potI'll run you to the tree over there — tekmoval bom s teboj v teku do onega drevesa;2.upravijati, voditi; predelati ( into v); spraviti v tek, v gibanje, v delovanje, pustiti, da nekaj teče, točiti; zakotaliti; gnati, goniti, poditi (konja); vpisati (konja) za dirko; pasti (živino); odpraviti, odpremiti, premestiti, transportirati; tihotapiti; zabiti ( into v), zasaditi, zariti, zadreti, zabosti (nož); spustiti, dati v promet, držati v pogonu (stroj); postaviti kot kandidata ( for za); izpostaviti se, biti izpostavljen; zabresti, pustiti zabresti (v); zaleteti se (v); (kovino) taliti; (o reki) nanositi (zlato); American potegniti (črto, mejo)to run debts — biti v dolgovih, zabresti v dolgoveto run the gauntlet figuratively biti izpostavljen ostri kritikito run one's head against the wall — zaleteti se z glavo v zid, riniti z glavo skozi zid (tudi figuratively)to run a horse — goniti, priganjati konja; vpisati (prijaviti) konja za dirkoto run logs — sploviti hlode, lesto run risks — tvegati, riskiratito run the show slang figuratively biti šef, voditi (neko) podjetjeto run a high temperature medicine imeti visoko vročinoIII [rʌn]adjective (o tekočini) iztekel, odcurel; raztopljen; vlit; raztaljen, staljen; nautical ki je dezertiral, dezerterski; (o ribi) ki se je preselila iz morja v reko na drstenje; (mleko) sesirjen; colloquially utihotapljen, nezakonito uvožen -
103 satire
-
104 seal
I 1. [si:l] noun1) (a piece of wax or other material bearing a design, attached to a document to show that it is genuine and legal.) pečat2) (a piece of wax etc used to seal a parcel etc.) pečat3) ((something that makes) a complete closure or covering: Paint and varnish act as protective seals for woodwork.) zaščita2. verb1) (to mark with a seal: The document was signed and sealed.) zapečatiti2) ((negative unseal) to close completely: He licked and sealed the envelope; All the air is removed from a can of food before it is sealed.) zapreti3) (to settle or decide: This mistake sealed his fate.) zapečatiti•- seal of approval
- seal off
- set one's seal to II [si:l] noun(any of several types of sea animal, some furry, living partly on land.) tjulenj- sealskin* * *I [si:l]1.nounzoologytjulenj; tjulenjevina (meso, koža); tjulenje usnje (tudi imitacija); rdečkasto rumeno rjava barva (tjulenja)eared seal — morski lev;2.intransitive verbiti na lov na tjulenjeII [si:l]nounpečat (tudi figuratively); žig; pečatnik; (carinska) plomba; snov za zamašitev odprtin; technical sifon; figuratively jamstvo, poroštvo, garancija, zagotovitev, obljuba, zastavek, založek, zalogseal of love figuratively poljub; rojstvo otroka; poroštvo, jamstvo ljubeznithe Great Seal British English veliki državni pečat lorda kanclerja (s katerim se zapečatijo spisi parlamenta in važne državne listine)the Privy Seal British English mali državni pečat (ki se daje na listine, ki jim ni potreben veliki državni pečat ali ki se bodo pozneje predložile parlamentu)under the seal of secrecy — pod pečatom molčečnosti, kot tajnostto resign the seals figuratively odpovedati se službovanjuto set one's seal to s.th. — pritisniti svoj pečat na kaj, zapečatiti; overiti, potrditi, avtorizirati kajIII [si:l]transitive verbzapečatiti (tudi figuratively), dokončno odločiti, dati pečat na, žigosati; potrditi, ratificirati, sankcionirati; dokazati; zamašiti, začepiti (up), (hermetično) zapreti; označiti, zaznamovati; učvrstiti kaj s pomočjo cementa; zaliti (s svincem, smolo, z malto)to seal one's devotion with one's death — dokazati, potrditi svojo vdanost s smrtjoto seal (up) a window — tesno, hermetično zapreti okno -
105 shoemaker
noun (a person who makes, repairs, or sells shoes.) čevljar* * *[šú:meikə]nounčevljarshoemaker's pride — čevlji, ki škripljejo -
106 sick
[sik] 1. adjective1) (vomiting or inclined to vomit: He has been sick several times today; I feel sick; She's inclined to be seasick/airsick/car-sick.) ki (mu) je slabo2) ((especially American) ill: He is a sick man; The doctor told me that my husband is very sick and may not live very long.) bolan3) (very tired (of); wishing to have no more (of): I'm sick of doing this; I'm sick and tired of hearing about it!) naveličan4) (affected by strong, unhappy or unpleasant feelings: I was really sick at making that bad mistake.) bolan5) (in bad taste: a sick joke.) bolan2. noun(vomit: The bedclothes were covered with sick.) bruhanje- sicken- sickening
- sickeningly
- sickly
- sickness
- sick-leave
- make someone sick
- make sick
- the sick
- worried sick* * *I [sik]1.adjective (British English le atributivno)bolan, zbolel (of od, za); American bolan, slab, brez moči; prisiljen (nasmeh); slang sit, naveličan ( of waiting čakanja); slang ki mu je slabó, ki se mu kaj gabi, studi; jezen ( with na); bolan od hrepenenja ( for za), hrepeneč, koprneč; pokvarjen (riba, jajce), ki cika (vino), nezdrav (zrak); majhne vrednosti, ki ima majhno ceno, slab; economy slang medel, slab (tržišče); potreben popravila (o ladji)sick and tired — naveličan, sit (česa)sick diet — bolniška hrana, dietato be sick — bljuvati, bruhatito be sick for s.th. — mreti od koprnenja poto go sick military javiti se, priglasiti se za bolnegaI felt sick — slabo mi je bilo, (skoraj) bruhal semit makes me sick — zagabi se mi, zastudi se mi, disgustira methe ship is paint-sick — ladja je potrebna prebarvanja;2.nounbolnikthe sick — bolniki; (redko) bolezen, slabostthat's enough to give one the sick vulgar človek bi bruhal ob temII [sik]transitive verbhunting zgrabiti, pograbiti, popasti (o psu); naščuvati (psa) (on na)sick him! — zgrabi ga!to sick the police on s.o. — naščuvati policijo na koga -
107 silkworm
noun (the caterpillar of certain moths, which makes silk.) sviloprejka* * *[sílkwə:m]nounzoology sviloprejka -
108 sleep
[sli:p] 1. past tense, past participle - slept; verb(to rest with the eyes closed and in a state of natural unconsciousness: Goodnight - sleep well!; I can't sleep - my mind is too active.) spati2. noun((a) rest in a state of natural unconsciousness: It is bad for you to have too little sleep, since it makes you tired; I had only four hours' sleep last night.) spanje- sleeper- sleepless
- sleepy
- sleepily
- sleepiness
- sleeping-bag
- sleeping-pill / sleeping-tablet
- sleepwalk
- sleepwalker
- put to sleep
- sleep like a log/top
- sleep off
- sleep on* * *I [sli:p]nounspanje, spanec; zoology zimsko spanje; zaspanost; figuratively smrtno spanje; figuratively mirovanje, počivanje; neaktivnost, mrtvilo; smrtbrief sleep — kratko spanje, spančekbroken sleep — móteno, prekinjeno spanjethe last sleep figuratively večno spanje, smrtsound sleep — zdravo, globoko spanjeto fall on sleep archaic zaspatito go to sleep — zaspati (tudi o nogi itd.), iti spat, figuratively umretithe sleep that knows no waking — spanje, ki ne pozna prebujenja, večno spanje, smrtto put (to send) to sleep — uspavati; figuratively umoriti, spraviti s sveta (brez bolečin); (boksanje) omamiti z udarcemII [sli:p]intransitive verbspati; prespati noč (at pri, in v); figuratively mirovati, počivati, biti nedejaven; spati večno spanje, počivati v grobu; transitive verb prespati; dati (komu) prenočišče, prenočiti (koga)to sleep like a log (like a top) figuratively spati kot ubit, kot polhto sleep light — imeti lahko, rahlo spanjewe'll sleep on it figuratively to bomo prespali; bomo videli jutrilet sleeping dogs lie figuratively pustite te stvari pri miru (da ne bo nevšečnosti)to sleep with one eye open — napol spati, biti napol buden, ostati budento sleep with s.o. — spati s kom, spolno občevati s komto sleep o.s. sober — prespati svojo pijanostwe can sleep five people — lahko prenočimo (imamo postelje, ležišča) za pet osebthe top sleeps — vrtavka spi (stoji) (tj. se vrti tako hitro, da oko ne vidi nobenega premikanja) -
109 slip
I 1. [slip] past tense, past participle - slipped; verb1) (to slide accidentally and lose one's balance or footing: I slipped and fell on the path.) zdrsniti2) (to slide, or drop, out of the right position or out of control: The plate slipped out of my grasp.) zdrsniti3) (to drop in standard: I'm sorry about my mistake - I must be slipping!) popustiti4) (to move quietly especially without being noticed: She slipped out of the room.) smukniti5) (to escape from: The dog had slipped its lead and disappeared.) izmuzniti se6) (to put or pass (something) with a quick, light movement: She slipped the letter back in its envelope.) vtakniti2. noun1) (an act of slipping: Her sprained ankle was a result of a slip on the path.) spodrsljaj2) (a usually small mistake: Everyone makes the occasional slip.) spodrsljaj3) (a kind of undergarment worn under a dress; a petticoat.) kombineža4) ((also slipway) a sloping platform next to water used for building and launching ships.) dok•- slipper- slippery
- slipperiness
- slip road
- slipshod
- give someone the slip
- give the slip
- let slip
- slip into
- slip off
- slip on
- slip up II [slip] noun(a strip or narrow piece of paper: She wrote down his telephone number on a slip of paper.) listič* * *I [slip]nounzdrsljaj; spodrsljaj, padec; nezgoda, napaka; zareka(nje); uitje, izmuznjenje; prevleka za blazino; obleka, ki se hitro obleče ali sleče; otroški predpasniček, prtiček; plural British English kopalne hlačke; plural theatre premične kulise; stranski vhod, prostor, kjer stoje igralci, preden nastopijo na odru; hunting konopec, vrv (za pse); izpustitev (psov); majhen brus; nautical poševna ravnina za splavitev ladij; geology zemeljski udor, usada slip of a boy — vitek, stasit dečeka fine slip of a girl — vitko, stasito, brhko dekleto get the slip — biti odklonjen, pasti (npr. pri izpitu)he gave me the slip — pobegnil (ušel, izmuznil se) mi jeto make a slip — napraviti spodrsljaj, napakothere's many a slip'twixt the cup and the lip figuratively ne hvali dneva pred nočjoII [slip]intransitive verbspodrsniti, zdrsniti ( off z), zdrkniti, drčati, polzeti, smukniti, izmuzniti se, uiti (čemu); odmikati se (o času); skrivaj se vriniti; transitive verb hitro obleči ali sleči; po nemarnosti narediti napako, pogrešiti; prezgodaj povreči ali skotiti; odvezati, spustiti (psa) z vrvice; (neopazno) spustiti (v), izpustitito slip one's breath (wind) — izdihniti, umretito slip the collar figuratively osvoboditi seto let slip — zagovoriti se, (nehote) povedati resnicoto let slip the dogs of war poetically sprožiti sovražnosti, začeti vojnoeven good men slip — celó dobri ljudje delajo napake (pogrešijo, se zmotijo)to let an opportunity slip — izpustiti, zamuditi priložnostIII [slip]nounglinasta masa (lončarstvo)IV [slip]nounbotany cepljeno drevo, cepljenka, cepljenec; sadika, potaknjenec; podmladek, podrast, pofomec; trak papirja, listič; letvica; printing poskusni odtis na dolg trak papirja -
110 soon
[su:n]1) (in a short time from now or from the time mentioned: They'll be here sooner than you think; I hope he arrives soon.) kmalu2) (early: It's too soon to tell.) zgodaj3) (willingly: I would sooner stand than sit.) rad•- no sooner... than
- sooner or later
- the sooner the better* * *[su:n]adverbkmalu, v kratkem; (zelo) hitro; zgodaj; radsoon afterward — malo potem; malo poznejeas soon as — brž ko, čim, kakor hitro; prav tako rad... kotas soon as 6 a.m. — že ob šestih zjutrajI would as soon walk as ride — prav tako rad bi šel peš, kot se peljalthank you, I'd just as soon stand — hvala, bi kar (rad) stalwhat makes you come so soon? — zakaj prihajate tako zgodaj? -
111 specialist
noun (a person who makes a very deep study of one branch of a subject or field: Dr Brown is a heart specialist.) strokovnjak* * *[spéšəlist]nounspecialist, strokovnjak, veščak, izvedenec -
112 spirit
['spirit]1) (a principle or emotion which makes someone act: The spirit of kindness seems to be lacking in the world nowadays.) duh2) (a person's mind, will, personality etc thought of as distinct from the body, or as remaining alive eg as a ghost when the body dies: Our great leader may be dead, but his spirit still lives on; ( also adjective) the spirit world; Evil spirits have taken possession of him.) duh3) (liveliness; courage: He acted with spirit.) elan•- spirited- spiritedly
- spirits
- spiritual
- spiritually
- spirit level* * *I [spírit]nounduh; duša; prikazen, duh, nadnaravno bitje, demon; genij, velik duh; smisel, duh (zakona); figuratively polet, elan, pogum, morala, ognjevitost, energija; figuratively življenjska moč, volja; figuratively gonilna moč, duša (podviga, podjetja); plural razpoloženje; veter, sapicaout of spirits — potrt, deprimiranabsent in body, but present in spirit — telesno odsoten, duhovno pa prisotenastral spirits — duhovi, za katere verujejo, da žive med zvezdamifamiliar spirits — duhovi, ki spremljajo čarovnice ali jim služijogreat spirits — véliki duhovi (razumniki, velikani duha)high spirits — dobro, veselo razpoloženje, veselostthe Holy Spirit ecclesiastic sv. duhlow spirits — potrtost, deprimiranosta master-spirit — človek izredne pameti, ki drugim vsiljuje svoje mnenjethe poor in spirit — ubogi na duhu, ponižnipoor spirits — pobitost, potrtostto be in poor (low) spirits — biti potrt (pobit, malodušen, deprimiran)II [spírit]transitive verbnavdihniti, inspirirati; priganjati, siliti (on k)to spirit away (off) — skrivaj in hitro odvesti, pustiti izginitito spirit a child — odvesti, ugrabiti otrokato spirit a prisoner — pustiti, da ujetnik izgineIII [spírit]nounchemistry destilat; špirit; American alkohol, alkoholna pijača; plural alkoholne, opojne pijače, spirituozespirit of ether medicine Hoffmannove kapljicespirit(s) of wine — vinski cvet, alkoholardent spirits — močne, zelo opojne pijačea glass of spirits and water — kozarec alkoholne pijače, mešane z vodo -
113 square
[skweə] 1. noun1) (a four-sided two-dimensional figure with all sides equal in length and all angles right angles.) kvadrat2) (something in the shape of this.) kvadrat3) (an open place in a town, with the buildings round it.) trg4) (the resulting number when a number is multiplied by itself: 3 × 3, or 32 = 9, so 9 is the square of 3.) kvadrat2. adjective1) (having the shape of a square or right angle: I need a square piece of paper; He has a short, square body / a square chin.) kvadraten2) ((of business dealings, scores in games etc) level, even, fairly balanced etc: If I pay you an extra $5 shall we be (all) square?; Their scores are (all) square (= equal).) izenačen; bot3) (measuring a particular amount on all four sides: This piece of wood is two metres square.) kvadraten, na kvadrat4) (old-fashioned: square ideas about clothes.) staromoden3. adverb1) (at right angles, or in a square shape: The carpet is not cut square with the corner.) pravokotno2) (firmly and directly: She hit him square on the point of the chin.) naravnost4. verb1) (to give a square shape to or make square.) dati kvadratasto obliko2) (to settle, pay etc (an account, debt etc): I must square my account with you.) poravnati3) (to (cause to) fit or agree: His story doesn't square with the facts.) ujemati se4) (to multiply a number by itself: Two squared is four.) kvadrirati (število)•- squared- squarely
- square centimetre
- metre
- square root
- fair and square
- go back to square one
- a square deal* * *I [skwʌ/ə]1.nounmathematicskvadrat; četverokotnik; četverokoten trg z drevjem ali obkrožen s stanovanjskimi poslopji; American četverokoten blok hiš, obkrožen od štirih ulic; polje na šahovnici; kotnik, oglomer, naprava v obliki črke L —, ali T — za dobivanje ali preverjanje pravih kotov; mathematics kvadratno število; površinska mera (100 kvadratnih čevljev); military četverokotna razporeditev vojakov, karé; črke, razporejene v četverokotniku tako, da navpično in vodoravno dajejo iste besede; slang malomeščan, buržuj, filisterby the square — točno, natančnoon the square — pravokotno; figuratively odkrito, pošteno, lojalno, fairout of square — ne pod pravim kotom, figuratively ne takó kot običajno, ne v redutwo squares up American dva bloka hiš naprej (dlje, dalje)to act on the square figuratively pošteno (lojalno) ravnatito be on the square — biti prostozidar; military defilirati za pregledto raise to a square mathematics kvadrirati;2.adjective ( squarely adverb)kvadraten, četverokoten, četveroogeln, štirioglat, ki je pod pravim kotom (to k, do), pravokoten; oglat; četveren; mathematics kvadraten; figuratively odkrit, jasen, brez ovinkov ali namigovanj; reden, urejen, pošten, pravičen, vrl, iskren; popoln, temeljit, izdaten (obrok), obilen; močan, plečat, širok(ih pleč); pomemben; ki je plačal dolg, uredil račune, se je poravnal ( with z), poravnan, bot, slang staromoden, filistrskisquare dance — kvadrilja, četvorka (ples)the square man in the square hole figuratively pravi mož na pravem mestua square meal — izdaten, obilen jedilni obrok, obedsquare measure — ploščinska, površinska meraa square peg in a round hole — oglat klin v okrogli luknji, figuratively oseba, ki po svoji sposobnosti ne ustreza svojemu (službenemu) položaju, svojemu poslusquare root mathematics kvadratni korena square refusal — jasna, gladka odklonitevto be square with all the world — biti v složnosti z vsemi ljudmi; nikomur ne biti nič dolžanI expect a square deal — pričakujem pošten, pravičen postopekto get square with s.o. — poravnati račune s kom, poplačati koga, biti bot s komI put everything square before I left — preden sem odpotoval, sem vse spravil v red;3.adverbpravokotno, pod pravim kotom; figuratively spodobno, odkrito, pošteno; American naravnost, direktno, gladkoII [skwʌ/ə]1.transitive verbdati (čemu) kvadratasto ali četverokotno (četverooglato) obliko, napraviti (kaj), otesati četverooglato; dati (čemu) pravokotne robove; položiti (kaj) pravokotno; mathematics kvadrirati (število); karirati (papir); urediti, razporediti (kaj) (by po, v skladu z); prilagoditi, prirediti (kaj) (to čemu); izravnati; uskladiti ( with z); saldirati; izplačati, zadovoljiti (koga); sport končati (tekmo) neodločeno; slang utišati, podkupiti (koga), "mazati" (komu); nautical namestiti križe jambora pravokotno na ladijski trup;2.intransitive verbnapraviti, delati pravi kot; imeti četverooglato obliko; poševno sedeti (na sedlu); skladati se, ujemati se (o računu); biti v skladu ( with z); spraviti se v sklad; urediti svoje zadeveto square (up) accounts with s.o. — poravnati račune s kom (tudi figuratively), obračunati s komto square the circle — kvadrirati krog, figuratively lotiti se nečesa nemogočegato square one's elbows — razširiti komolce, s komolci si napraviti (dobiti) prostorto square o.s. with s.o. — pogoditi se s kom, (zopet) se zlágati s komhe tried to square the police slang skušal je podkupiti policijoto square one's shoulders figuratively ostati trdovraten, hoteti doseči svojeto square a theory to fit the facts — prilagoditi teorijo, da ustrera dejstvom (praksi)to square one's way of living to ( —ali with) one's square means — svoje življenje prilagoditi ali urediti ustrezno svojim dohodkom; -
114 squashy
adjective (soft or easily squashed: The rain makes the fruit very squashy.) mehek* * *[skwɔši]adjectivekašast, mehak (sadje); razmočen, močviren (zemlja) -
115 stimulant
['stimjulənt](something, eg a medicine, drink etc that makes one more alert: tea, coffee and other stimulants.) poživilo* * *[stímjulənt]1.nounmedicinedražilo (npr. kofein); dražilno sredstvo; poživilo; figuratively spodbudilo, bodrilo, stimulans (npr. za večjo storilnost)he never takes stimulants — on nikoli ne pije alkohola;2.adjectivedražeč, poživljajoč; figuratively spodbuden, bodrilen, podžigajoč -
116 stoke
[stəuk](to put coal or other fuel on (a fire) eg in the furnace of a boiler etc: The men stoked the furnaces.) kuriti- stoker- stoke up* * *[stóuk]1.transitive verbbezati, drezati, vzdrževati (ogenj) (često up), nalágati (na ogenj), kuriti (peč); figuratively netiti (sovraštvo); natrpati, nabasati (koga) (s hrano);2.intransitive verbkuriti, biti kurjač; colloquially basati se s hrano, hitro jesti, goltatito stoke o.s. — dobro se najesti, nabasati seto stoke up slang z apetitom jesti -
117 sweat
[swet] 1. noun(the moisture given out through the skin: He was dripping with sweat after running so far in the heat.) znoj2. verb1) (to give out sweat: Vigorous exercise makes you sweat.) znojiti se2) (to work hard: I was sweating (away) at my work from morning till night.) potiti se•- sweater- sweaty
- sweatiness
- a cold sweat* * *I [swet]nounznoj, pot, znojenje, potenje; vlaga; figuratively colloquially muka, napor, težko, naporno delo, garanje; colloquially strah; medicine znojilna kura; sredstvo za potenje; slang vojakin a cold sweat, all of a sweat — oblit s hladnim znojem, prestrašento be in a sweat — znojiti se, potiti seto be all of a sweat, to be in a sweat — biti moker od znoja, od strahuto get into a sweat — oznojiti se, zaznojiti seit was an awful sweat colloquially pošteno smo se oznojilito put into a sweat — oznojiti, spotitiII [swet]intransitive verbznojiti se, potiti se ( with od); figuratively colloquially mučiti se, garati, delati za bedno plačo; figuratively biti v strahu; colloquially pokoriti se, trpeti kazen; colloquially peniti se (od jeze); transitive verb izznojiti, izločati kapijice znoja (krvi, smole itd.); oznojiti, (koga); prepotiti (obleko), prisiliti k znojenju; prisiliti (koga), da dela za bedno plačo, izkoriščati koga; obrisati znoj (s konja itd.); figuratively kesati se ( for za); podvreči vrenju (kože, tobak itd.); obrusiti (zlatnike) s tresenjem v vreči (da dobimo zlat prah); lotati, spajkati, stapljati (kovine) (in, on z)sweated goods (clothes) — blago, izdelki (obleka), ki jih izdelajo bedno plačani delavcito sweat blood — krvavi pot potiti, mučiti se, garati -
118 terror
['terə]1) (very great fear: She screamed with/in terror; She has a terror of spiders.) groza2) (something which makes one very afraid: The terrors of war.) grozovitost3) (a troublesome person, especially a child: That child is a real terror!) nadležnež•- terrorist
- terrorize
- terrorise
- terrorization
- terrorisation
- terror-stricken* * *[térə]nounstrah (of pred), groza; oseba ali stvar, ki vliva strah, strahovalec, teror; strahovlada; nadležnež, sitnež, tečnež; muka, mora, nadlegain terror — prestrašen, steroriziran, zgroženthe king of terror — figuratively smrtto strike s.o. with terror — pognati komu strah v kostihousehold work is a terror to her — gospodinjsko delo je zanjo prava muka (mora, nadlega) -
119 thief
[Ɵi:v]plural - thieves; noun(a person who steals: The thief got away with all my money.) tat- thieve* * *[mi:f, mi:vz]noun(plural thieves) tat, -ica; kradljivec, lopov; colloquially razbojnik; utrinek (na sveči); botany divji poganjekstop thief! — primite tatu!to set a thief to catch a thief — figuratively postaviti (narediti) kozla za vrtnarja -
120 tick
I 1. [tik] noun1) (a regular sound, especially that of a watch, clock etc.) tiktakanje2) (a moment: Wait a tick!) trenutek2. verb(to make a sound like this: Your watch ticks very loudly!) tiktakatiII 1. [tik] noun(a mark () used to show that something is correct, has been noted etc.) kljukica2. verb((often with off) to put this mark beside an item or name on a list etc: She ticked everything off on the list.) odkljukati- tick someone off- tick off
- give someone a ticking off
- give a ticking off
- tick someone off
- tick off
- tick over
- ticked off III [tik] noun(a type of small, blood-sucking insect: Our dog has ticks.) klop* * *I [tik]nounzoology kloptick fever medicine klópna mrzlicaII [tik]nounprevleka (za blazino itd.); platno, za prevlekeIII [tik]1.nouncolloquiallyračun; kredit, up; economy debetna postavkaon tick — colloquially na up, na kredit, na dolgto go tick — delati dolgove;2.intransitive verbkreditirati, dati na up (na kredit), vzeti na kredit; kupiti ali prodati na dolg; delati dolgoveIV [tik]1.nountiktakanje, bitje (ure); colloquially trenutek; kljukica (zaznamovalni znak v seznamu)to the tick, on the tick — na sekundo točno; točno (ob uri);2.transitive verb(od)tiktakati ( the hours ure; na brzojavnem aparatu ipd.); (= tick off) označiti s kljukico (da je nekaj preverjeno, predelano, pregledano); markirati; intransitive verb tiktakati, delati tiktak; poteči, miniti, funkcionirati; eksistiratipersons who are ticking along on one kidney — osebe, ki žive le z eno ledvicowhat makes me tick — figuratively kar me drži pokonci
См. также в других словарях:
Makes — * Makes und beikere Fisch. (Jüd. deutsch.) Schläge und faule Fische, d.h. doppelte Strafe … Deutsches Sprichwörter-Lexikon
Makes — Forêt des Makes La forêt des Makes est une forêt domaniale des Hauts de l Ouest de l île de La Réunion, département d outre mer français et région ultrapériphérique de l Union européenne dans le sud ouest de l océan Indien. Au nord est, sa partie … Wikipédia en Français
Makes Me Wonder — Single by Maroon 5 from the album It Won t Be Soon Before Long … Wikipedia
Makes the Whole World Kin — Author O. Henry Country United States Language … Wikipedia
Makes Me Wonder — Single par Maroon 5 extrait de l’album It Won t Be Soon Before Long Sortie 2007 Durée 3:31 Genre Pop Rock, funk rock, synthpop Format … Wikipédia en Français
Makes Me Wanna Die — «Makes Me Wanna Die» Сингл Tricky из альбома Pre Millennium Tension Выпущен 21 апреля … Википедия
Makes Me Wonder — «Makes Me Wonder» 200px Sencillo de Maroon 5 del álbum It Won t Be Soon Before Long Lado B The Way I Was, Story Formato CD single, descarga digital Grabación 2006 … Wikipedia Español
Makes No Sense at All — Single by Hüsker Dü from the album Flip Your Wig Released August 1985 Recorded March June 1985 Genre … Wikipedia
Makes No Difference — «Makes No Difference» Сингл Sum 41 из альбома Half Hour of Power Выпущен 2000 Формат CD … Википедия
Makes Me Wonder — «Makes Me Wonder» Сингл Maroon 5 из альбома It Won t Be Soon Before Long Выпущен 27 марта, 2007 Формат CD Жанр фанк рок Композитор … Википедия
Makes Me Happy — Single by Drake Bell from the album It s Only Time Releas … Wikipedia