-
1 glasilka
-
2 cord
[ko:d]1) ((a piece of) thin rope or thick string: The burglars tied up the nightwatchman with thick cord.) vrv2) (a string-like part of the body: the spinal cord; the vocal cords.) hrbtenjača; glasilke3) (a length of electric cable or flex attached to an electrical appliance: the cord of his electric razor.) žica4) (a kind of velvet fabric with a ribbed appearance; (in plural) trousers made of this: a pair of cords.) rebrasti žamet; žametaste hlače* * *I [kɔ:d]nounvrv; rebrasta tkanina, rebrasti žamet; vez; seženj, votla mera 128 kub. čevljevplural colloquially hlače iz rebraste tkanine; anatomy vocal cords — glasilkeII [kɔ:d]transitive verbz vrvjo zvezati, privezati -
3 vocal
['vəukəl]1) (of, or concerning, the voice: vocal music.) vokalen2) ((of a person) talkative; keen to make one's opinions heard by other people: He's always very vocal at meetings.) glasen•- vocally- vocalist
- vocal cords* * *[vóukl]1.adjective ( vocally adverb)izražen z glasom, glasoven; usten, govoren, ki se tiče (človeškega) glasu; pevski, vokalen; zvočen, doneč, zveneč, odmevajoč; phonetics vokaličen; poetically žuboreč; hrupen, glasen, slišenvocal auscultation medicine osluškovanje govornih šumovto become vocal — izraziti se z besedami;2.noun(redko) linguisticssamoglasnik, vokal -
4 vocal cords
(folds of membrane in the larynx that produce the sounds used in speech, singing etc when vibrated.) glasilke
См. также в других словарях:
glasílka — e ž (ȋ) nav. mn., anat. prožna guba sluznice v grlu za tvorjenje glasu: napenjati glasilke; vnetje glasilk / ekspr. ta otrok ima pa dobre glasilke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napénjati — am nedov. (ẹ̑) 1. z razmeroma močnim potegovanjem, vlečenjem povzročati a) da doseže kaj največjo možno dolžino: napenjati struno, vrv, žico / napenjal je vrat, da bi videl čez druge iztegoval je b) da postane kaj bolj ravno, gladko, brez gub:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napéti — pnèm dov., napél; nam. napét in napèt (ẹ ȅ) 1. z razmeroma močnim potegovanjem, vlečenjem povzročiti a) da doseže kaj največjo mogočo dolžino: napeti jermen, struno, vajeti, vrvico; pren., ekspr. napeti kredit do skrajnih možnosti b) da postane … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šepetáti — ám tudi éčem nedov. (á ȃ, ẹ) 1. govoriti, pripovedovati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke: najprej je govoril glasno, potem pa je začel šepetati; šepetati na uho, v uho; deklice so se smejale in si nekaj šepetale / ljudje so si… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šépniti — em, tudi šepníti in šépniti em dov. (ẹ ẹ̑; ȋ ẹ ẹ̑) reči, povedati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke: sklonil se je k njemu in mu nekaj šepnil; šepniti na uho, v uho / so že tu, je šepnila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
utrújati — am nedov. (ú) 1. povzročati pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa: pretirano delo utruja; dolga hoja ga utruja; bolnika ne bi smeli preveč utrujati / utrujati konje z galopom 2. povzročati, da kaj zaradi dalj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zašepetáti — ám tudi éčem dov. (á ȃ, ẹ) reči, povedati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke: zašepetati besedo; gostje so prišli, mu je zašepetal / zašepetati na uho, v uho; pren., ekspr. drevje je zašepetalo zašepetán a o: zašepetana beseda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
