-
1 long
I 1. [loŋ] adjective1) (measuring a great distance from one end to the other: a long journey; a long road; long legs.) dolg2) (having a great period of time from the first moment to the last: The book took a long time to read; a long conversation; a long delay.) dolg3) (measuring a certain amount in distance or time: The wire is two centimetres long; The television programme was just over an hour long.) dolg4) (away, doing or using something etc for a great period of time: Will you be long?) dolgo5) (reaching to a great distance in space or time: She has a long memory) daljnosežen2. adverb1) (a great period of time: This happened long before you were born.) mnogo (prej)2) (for a great period of time: Have you been waiting long?) dolgo•- longways- long-distance
- long-drawn-out
- longhand
- long house
- long jump
- long-playing record
- long-range
- long-sighted
- long-sightedness
- long-suffering
- long-winded
- as long as / so long as
- before very long
- before long
- in the long run
- the long and the short of it
- no longer
- so long! II [loŋ] verb((often with for) to wish very much: He longed to go home; I am longing for a drink.) hrepeneti- longing- longingly* * *I [lɔŋ]adjectivedolg; dolgotrajen, dolgovezen; juridically časovno odmaknjen; (zlasti economy) dolgoročen; economy čakajoč na zvišanje cenlong arm — dolga roka, oblastAmerican long bit — kovanec za 1ɜ centoveconomy a long date — dolg roklong in the finger — tatinski, dolgoprsta long face — kisel, žalosten obrazlong hundredweight — angleški cent (50,8 kg)to have a long head — biti preudaren, bister, daljnovidensport long jump — skok v daljinoit is a long lane that has no turning — nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat krajeconomy to be on the long side of the market — ali to be long of the market — špekulirati na višje cenelong in oil — bogat z oljem, z mnogo oljaa long purse — globok žep, mnogo denarjanautical slang longpig — človeško meso (hrana ljudožrcev)gentlemen of the long robe — pravniki, odvetnikiin the long run — končno, konec koncevlong sight — daljnovidnost (tudi figuratively)of long standing — dolgoleten, starlong in the tooth — starejša, kakor hoče priznatilong vacation — letni oddih, poletne počitniceto have a long wind — imeti dobra pljuča, dobro teči, figuratively dolgovezno govoritiII [lɔŋ]adverbdolgoas ( —ali so) long as — dokler, samo čeas long ago as 1900 — že l. 1900.so long! — na svidenje!to be long in doing s.th. — potrebovati mnogo časa za kaj napravitino ( —ali not any) longer — nič več, ne deljIII [lɔŋ]noundolg čas; dolžina, dolg glas, dolg zlog; British English velike počitnice; plural dolge hlačethe long and the short of it — bistvo tega, z eno besedo, na kratkoIV [lɔŋ]intransitive verbhrepeneti, poželeti ( for) -
2 debt
[det](what one person owes to another: His debts amount to over $3,000; a debt of gratitude.) dolg- debtor- in debt* * *[det]noundolg, obveznostto be in s.o.'s debt — biti komu zadolžen, zavezannational debt — državni dolgovi, državno posojilo -
3 stride
1. past tense strode [stroud]: past participle stridden ['stridn] - verb(to walk with long steps: He strode along the path; He strode off in anger.) koračiti2. noun(a long step: He walked with long strides.) dolg korak- take in one's stride* * *I [stráid]noundolg korak, korak(anje), hoja; korak kot dolžinska mera; sport raznožka; figuratively zamah, polet, napredekto make great strides figuratively hitro napredovatito take in one's stride — brez truda premagati težavo, (o konju) z lahkoto preskočiti zaprekoII [stráid]transitive verbdelati dolge korake, narediti dolg korak, korakati z velikimi koraki, stopiti, prekoračiti (across, over kaj); obsolete zajahati, kobaliti (across s.th. kaj); transitive verb prestopiti, prekoračiti z dolgim korakom; zajahati (konja); okobaliti (kaj)to stride over — stopiti čez, prekoračiti -
4 score
[sko:] 1. plurals - scores; noun1) (the number of points, goals etc gained in a game, competition etc: The cricket score is 59 for 3.) rezultat2) (a written piece of music showing all the parts for instruments and voices: the score of an opera.) partitura3) (a set or group of twenty: There was barely a score of people there.) dvajseterica2. verb1) (to gain (goals etc) in a game etc: He scored two goals before half-time.) doseči2) ((sometimes with off or out) to remove (eg a name) from eg a list by putting a line through it: Please could you score my name off (the list)?; Is that word meant to be scored out?) prečrtati3) (to keep score: Will you score for us, please?) beležiti točke•- scorer- score-board
- on that score
- scores of
- scores
- settle old scores* * *I [skɔ:]nounhistory zareza, rovaš, palica z zarezami; brazda, brazgotina, praska, sled biča; račun, dolg; vzrok, razlog; dvajseterica, dvajset kosov (jardov, funtov); plural množica, veliko število, obilica; colloquially sreča, lahek uspeh; music partitura, nota, glasba, glasbeni del (operete); sport startna črta, mesto, kjer stoje tekmovalci pri streljanju; American dejanski položaj (situacija); neugodna resnica; nautical žleb v škripcuwhat a score! — kakšna sreča!three score and ten — 70 (let; normalna dolgost človeškega življenja)what is the score? — kakšen je rezultat? (pri igri, športu)he is too fond of making score — rad dosega lahke, cenene uspeheto go off at score figuratively razgreti se, zlasti pri razpravljanju o priljubljenem predmetuto pay off old scores — (od)plačati, poravnati stare račune (dolgove)to put down to s.o.'s score — komu v dolg beležiti (zapisati)to quit scores with figuratively poravnati stare dolgove (račune), povrniti (komu)II [skɔ:]1.transitive verbvrezati, zarezati, zabeležiti z zarezanimi črtami; zapisati; zabeležiti na rovašu; sport doseči, (za)beležiti točke; imeti korist; film dodati filmu glasbo;2.intransitive verbbeležiti komu v korist; doseči (točke, rezultat, uspeh), doživeti srečo ali uspeh; beležiti dolgove, voditi rovaš; archaic American delati dolgovewe shall score by it — s tem bomo imeli uspeh; -
5 stringy
adjective ((especially of meat or vegetables) having a lot of tough fibres.) žilav; vlaknat* * *[stríŋi]adjectivestrunast; vlaknat; žilav, kitast; lepljiv, viskozen; dolg in tanek -
6 debit
['debit] 1. noun(an entry on the side of an account which records what is owed: His debits outnumbered his credits.) dolg, breme2. verb(to enter or record on this side of an account.) v breme pisati* * *I [débit]noundolg, debetto place to s.o.'s debit — pripisati komu v bremeII [débit]transitive verb( with) obremeniti, vpisati v breme -
7 due
[dju:] 1. adjective1) (owed: I think I'm still due some pay; Our thanks are due to the doctor.) dolžan2) (expected according to timetable, promise etc: The bus is due in three minutes.) pričakovan3) (proper: Take due care.) ustrezen2. adverb(directly South: sailing due east.) naravnost3. noun1) (what is owed, especially what one has a right to: I'm only taking what is my due.) dolg2) ((in plural) charge, fee or toll: He paid the dues on the cargo.) pristojbine•- duly- due to
- give someone his due
- give his due* * *I [dju:]adjectiveplačljiv, zapadel; dolžan; primeren, predpisan, pravšen; pravočasen; pristojen; pričakovan; dospel; povzročen, pripisljiv; dolgovanII [dju:]adverbnaravnost, natanko protiIII [dju:]nounpristojbina, taksa, članarina; plural carina; obveza, dolgto give everybody ( —ali the devil) his due — dati vsakomur, kar mu pripada, biti vsakomur pravičenmarine for a full due — temeljito, korenito -
8 hono(u)r
I [ɔnə]nounčast, spoštovanje; dober glas, poštenost, častitost, devištvo; izkazovanje časti; cards najmočnejša karta, slika; (golf) pravica do prvega udarca; plural častni naslovi; plural odlika pri univerzitetnem izpitu; sprejem gostovan affair of hono(u)r — častna zadeva, dvobojcolloquially hono(u)r bright! — častna beseda!, pri moji časti!to do s.o. the hono(u)r of — počastiti koga s čimhono(u)r to whom hono(u)r is due — čast tistemu, ki mu greto have the hono(u)r of ( —ali to) — šteti si v čast, dato put s.o. on his hono(u)r — sklicevati se na čast nekogaeconomy to meet due hono(u)r — izplačati (menico)II [ɔnə]transitive verbspoštovati, izkazati čast, počastiti (with, by s, z); figuratively izpolniti obljubo; economy plačati v roku, plačati dolg, spoštovati pogodbo, priznati menico -
9 pay up
(to give (money) to someone, eg in order to pay a debt: You have three days to pay up (= You must pay up within three days).) odplačati dolg* * *transitive verb plačati ves račun, odplačati ves dolg -
10 public
(of, for, or concerning, the people (of a community or nation) in general: a public library; a public meeting; Public opinion turned against him; The public announcements are on the back page of the newspaper; This information should be made public and not kept secret any longer.) javen- publicly- publicity
- publicize
- publicise
- public holiday
- public house
- public relations
- public service announcement
- public spirit
- public-spirited
- public transport
- in public
- the public
- public opinion poll* * *I [pʌblik]adjective ( publicly adverb)javen, občen; povsod znan, vsem poznan; državen, ljudski, narodeneconomy public corporation — ljudska zadrugaAmerican juridically public defender — branilec po dolžnosti (za reveže)public enemy — sovražnik ljudstva, kriminalececonomy public funds — državni vrednostni papirji; British English utemeljen državni dolgpublic house — krčma, gostilna, točilnicapublic law — javno pravo, mednarodno pravoto make public — objaviti, razglasitieconomy public ownership — skupna lastjuridically public prosecutor — državni tožilecpublic school British English zasebna šola z internatom; American občinska šolapublic service — državna (javna) služba; komunalna službapublic utility — komunalna usluga; plural economy akcije javnih službII [pʌblik]nounjavnost, občinstvo, publikajuridically to exclude the public — izločiti javnost -
11 screed
[skri:d](a long report, letter etc: He wrote screeds about the conference.) pisarija* * *[skri:d]noundolg govor, tirada; dolg seznam (zahtev); ozek trak zemljišča; dolgovezno pisanje -
12 sesquipedalian
[seskwipidéilən]1.adjective 1 1/2 čevlja dolg; zelo dolg (o besedi);2.nounzelo dolga beseda -
13 tick
I 1. [tik] noun1) (a regular sound, especially that of a watch, clock etc.) tiktakanje2) (a moment: Wait a tick!) trenutek2. verb(to make a sound like this: Your watch ticks very loudly!) tiktakatiII 1. [tik] noun(a mark () used to show that something is correct, has been noted etc.) kljukica2. verb((often with off) to put this mark beside an item or name on a list etc: She ticked everything off on the list.) odkljukati- tick someone off- tick off
- give someone a ticking off
- give a ticking off
- tick someone off
- tick off
- tick over
- ticked off III [tik] noun(a type of small, blood-sucking insect: Our dog has ticks.) klop* * *I [tik]nounzoology kloptick fever medicine klópna mrzlicaII [tik]nounprevleka (za blazino itd.); platno, za prevlekeIII [tik]1.nouncolloquiallyračun; kredit, up; economy debetna postavkaon tick — colloquially na up, na kredit, na dolgto go tick — delati dolgove;2.intransitive verbkreditirati, dati na up (na kredit), vzeti na kredit; kupiti ali prodati na dolg; delati dolgoveIV [tik]1.nountiktakanje, bitje (ure); colloquially trenutek; kljukica (zaznamovalni znak v seznamu)to the tick, on the tick — na sekundo točno; točno (ob uri);2.transitive verb(od)tiktakati ( the hours ure; na brzojavnem aparatu ipd.); (= tick off) označiti s kljukico (da je nekaj preverjeno, predelano, pregledano); markirati; intransitive verb tiktakati, delati tiktak; poteči, miniti, funkcionirati; eksistiratipersons who are ticking along on one kidney — osebe, ki žive le z eno ledvicowhat makes me tick — figuratively kar me drži pokonci -
14 tongue
1) (the fleshy organ inside the mouth, used in tasting, swallowing, speaking etc: The doctor looked at her tongue.) jezik2) (the tongue of an animal used as food.) jezik3) (something with the same shape as a tongue: a tongue of flame.) jezik4) (a language: English is his mother-tongue / native tongue; a foreign tongue.) jezik* * *[tʌŋ]1.nounjezik; figuratively človeški govor, jezik, veščina govora; način, spretnost izražanja; figuratively (zemeljski) rt; jezik plamena; jeziček (pri tehtnici); jezik pri čevlju; kembelj (zvona); ustnik (pihala); technical tračnica, kretnicafurred (coated) tongue — medicine obložen jezika fluent tongue, a sharp tongue — dobro namazan, odrezav jezika long tongue, a sharp tongue — dolg, oster jeziktongue in cheek figuratively ironičnoslanderous tongue — zlobni jeziki, obrekovalcigift of tongues — dar, talent za jezikeon the tip of one's tongue — na konici jezika, na jezikuhe is all tongue — on samo govoriči, njega je samo govorjenje, brbljanjehis tongue is too long for his teeth — on je preveč jezikav, on preveč jezikato give tongue — glasno govoriti, vpitito have a long tongue — imeti dolg jezik, biti čenčavhe has too much tongue — kar ima na srcu, ima na jezikuhold your tongue! — drži jezik za zobmi! jezik za zobe!to speak with one's tongue in one's cheek — govoriti ironično (posmehljivo, neiskreno, hinavsko)to wag one's tongue — neprestano brbljati, žlabudrati;2.transitive verbdotakniti se, polizati z jezikom; colloquially ozmerjati, ošteti; intransitive verb klepetati, jezik vrteti -
15 acquit
[ə'kwit]past tense, past participle - acquitted; verb(to declare (an accused person) to be innocent: The judge acquitted her of murder.) oprostiti* * *[əkwít]transitive verb(of, from) plačati (dolg); osvoboditi, izpustiti, oprostiti tožbeto acquit o.s. — znebiti se, opraviti svojo dolžnostto acquit o.s. of a promise — izpolniti obljuboto acquit o.s. well — dobro se izkazati -
16 admit
[əd'mit]past tense, past participle - admitted; verb1) (to allow to enter: This ticket admits one person.) pripustiti2) (to say that one accepts as true: He admitted (that) he was wrong.) priznati•- admission
- admittance
- admittedly* * *[ədmít]transitive verb & intransitive verbpripustiti, pripuščati, dopustiti, priznati; upoštevati; sprejeti za članato admit s.o. into confidence — zaupati se komuto admit of improvement — dati se popraviti, izboljšati -
17 again
[ə'ɡen](once more or another time: He never saw her again; He hit the child again and again; Don't do that again!; He has been abroad but he is home again now.) spet* * *[əgéin, əgén]adverbzopet, znova, ponovno, še enkrat, poleg tega, prav takoagain and again — ponovno, zopet in zopet, nenehnoto be o.s. again — okrevatinow and again — tu in tam, včasihtime and again — večkrat, pogostoover again — znova, še enkrat -
18 answer
1. noun1) (something said, written or done that is caused by a question etc from another person: She refused to give an answer to his questions.) odgovor2) (the solution to a problem: The answer to your transport difficulties is to buy a car.) rešitev2. verb1) (to make an answer to a question, problem, action etc: Answer my questions, please; Why don't you answer the letter?) odgovoriti (na)2) (to open (the door), pick up (the telephone) etc in reponse to a knock, ring etc: He answered the telephone as soon as it rang; Could you answer the door, please?) dvigniti slušalko; odpreti3) (to be suitable or all that is necessary (for): This will answer my requirements.) zadostiti4) ((often with to) to be the same as or correspond to (a description etc): The police have found a man answering (to) that description.) ustrezati•- answering machine
- answer for
- answerphone* * *I [á:nsə], American [aensə]noun(to) odgovor, odziv, reakcija, replika; rešitev (naloge); odzdrav; nasprotni udareccolloquially the answer is a lemon — kakšno neumno vprašanje!II [á:nsə], American [aensə]1.transitive verb(to) odgovoriti, odgovarjati; ustrezati, uslišati, izpolniti (prošnjo); rešiti (vprašanje);2.intransitive verbodgovoriti; posrečiti se; jamčiti, biti odgovoren; biti pokorento answer a call — odgovoriti po telefonu, odzvati se klicuto answer s.o.'s expectations — izpolniti pričakovanja koga -
19 arrear
[əríə]nounarchaic zadnji del; zaostanek; dolgto fall into ( —ali be in) arrears with — zaostajati v čem; dolgovati -
20 arrearage
[əríəridž]nounzaostanek, zamuda; dolg, zadolženost; plural neplačani dolgovi
См. также в других словарях:
dolg — /dolg/ Sax. A wound … Black's law dictionary
dolg — /dolg/ Sax. A wound … Black's law dictionary
dólg — á [u̯g] m, tož. mn. stil. dolgé (ọ̑) 1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju: dolg se je iz leta v leto večal; črtali so mu dolg; plačati, poravnati, terjati, vrniti dolg; posestvo je brez dolga; državni dolg; vojni dolg / imeti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dolg — m ( es/ as), n ( es/ ) wound, scar, scar of a wound, cut, gash, sore; boil, tumor … Old to modern English dictionary
dolg-bote — /dolgbowt/ A recompense for a scar or wound … Black's law dictionary
dolg-bote — /dolgbowt/ A recompense for a scar or wound … Black's law dictionary
dolg bote — A compensation paid for inflicting a wound … Ballentine's law dictionary
Dvergatal — Zwerge der Völuspá. Illustration von Lorenz Frølich, 1895. Dvergatal, altnordisch für ‚Zwergenzählung‘, nennt man innerhalb der Lieder Edda die sieben Strophen der Völuspá (10–16), in der etwa siebzig Zwergennamen aneinandergereiht sind … Deutsch Wikipedia
čàs — čása m (ȁ á) 1. neomejeno trajanje: prostor in čas; čas teče; ekspr. čas beži, se vleče; meriti čas; enota časa / v teku časa / s časom se bo marsikaj spremenilo sčasom 2. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja: zdaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poravnáti — ám dov. (á ȃ) 1. narediti ravno površino: poravnati tla, zemljo; poravnati z grabljami / poravnati zmečkan papir / poravnati zvite žeblje zravnati // krajši čas ravnati: poravnati desko s skobljanjem / gredico je treba še malo poravnati 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prinôsen — sna o prid. (ó ō) jur., v zvezi prinosni dolg dolg, pri katerem mora dolžnik dolžno vsoto sam prinesti upniku: prinosni in iskalni dolg … Slovar slovenskega knjižnega jezika