-
41 slow
[sləu] 1. adjective1) (not fast; not moving quickly; taking a long time: a slow train; The service at that restaurant is very slow; He was very slow to offer help.) počasen2) ((of a clock etc) showing a time earlier than the actual time; behind in time: My watch is five minutes slow.) zaostajati3) (not clever; not quick at learning: He's particularly slow at arithmetic.) počasen2. verb(to make, or become slower: The car slowed to take the corner.) upočasniti- slowly- slowness
- slow motion
- slow down/up* * *[slóu]1.adjective ( slowly adverb)počasen (of, in v, pri), len; malo inteligenten, ki težko in počasi umeva; topoglav; zastajajoč (o uri), netočen; slaboten (ogenj); nemaren; nepripravljen, nerad, nenaklonjen; oklevajoč; nenapreden, zaostal, zastarel; slab, ki stagnira (kupčije); dolgotrajen, dolgočasen (o zabavi); slang moreč; postopen, dolgo časa delujoč; ki ne dopušča hitrega premikanja, mehek (o zemljišču)this is very slow — to ni prav nič zabavno, to je dolgočasnoto be slow to do — z nevoljo, nerad, proti svoji volji delatihe was slow to see the point — težko je razumel, za kaj greslow and steady wins the race figuratively vztrajnost, čeprav počasna, zmagujemy watch is 3 minutes slow — moja ura zaostaja ʌ minute;2.adverbpočasislow! — vozite počasi!read slower! — čitaj(te) počasneje!my watch goes slow — moja ura zaostaja;3.transitive verb & intransitive verb (večinoma slow down, slow off, slow up) zmanjšati (čemu) hitrost; počasneje hoditi ali voziti; zavlačevati, odlašati, zadrževati;4.noun(cricket)počasna žoga -
42 stay on
intransitive verb ostati ali zadrževati se še naprej, dalj časa -
43 stem
I 1. [stem] noun1) (the part of a plant that grows upward from the root, or the part from which a leaf, flower or fruit grows; a stalk: Poppies have long, hairy, twisting stems.) steblo2) (the narrow part of various objects, eg of a wine-glass between the bowl and the base: the stem of a wine-glass / of a tobacco-pipe.) držalo3) (the upright piece of wood or metal at the bow of a ship: As the ship struck the rock, she shook from stem to stern.) ladijski kljun2. verb((with from) to be caused by: Hate sometimes stems from envy.) izvirati- - stemmedII [stem] past tense, past participle - stemmed; verb(to stop (a flow, eg of blood).)* * *I [stem]1.nounbotanysteblo, deblo; pecelj, rebro; zoology peresni tulec; trup (stebra); cev (termometra); cevka (pipe); držalo (čaše); kolesce na uri za navijanje in nameščanje kazalcev; grammar osnova, deblo, koren; izvor, rod, pleme, pokolenjeof noble stem — plemiškega rodu;2.transitive verbosvoboditi (od) peclja; intransitive verb izvirati, izhajati; imeti koren ( from v)II [stem]nounnautical ladijski kijun, sprednji del ladjefrom stem to stern — od ladijskega kljuna do krme, figuratively od enega konca (kraja) do drugegaIII [stem]1.transitive verbustaviti, zadržati, zajeziti (reko itd.) z nasipom; ustaviti (krvavenje); zamašiti (luknjo), zatesniti; figuratively preprečiti, ovirati, zadrževati (kaj); intransitive verb nautical pluti proti toku; nehati, ustaviti se (o krvavenju); brzdati se; upirati se (čemu)to stem the tide — boriti se proti toku, upirati se toku, figuratively zajeziti nadaljnje širjenje;2.nounzaviranje (pri smučanju) -
44 step down
intransitive verb stopiti dol, sestopiti; transitive verb zmanjšati, zadrževati, odlašati -
45 water
['wo:tə] 1. noun(a colourless, transparent liquid compound of hydrogen and oxygen, having no taste or smell, which turns to steam when boiled and to ice when frozen: She drank two glasses of water; `Are you going swimming in the sea?' `No, the water's too cold'; Each bedroom in the hotel is supplied with hot and cold running water; ( also adjective) The plumber had to turn off the water supply in order to repair the pipe; transport by land and water.) voda2. verb1) (to supply with water: He watered the plants.) zaliti2) ((of the mouth) to produce saliva: His mouth watered at the sight of all the food.) sliniti se3) ((of the eyes) to fill with tears: The dense smoke made his eyes water.) solziti se•- waters- watery
- wateriness
- waterborne
- water-closet
- water-colour
- watercress
- waterfall
- waterfowl
- waterfront
- waterhole
- watering-can
- water level
- waterlily
- waterlogged
- water main
- water-melon
- waterproof 3. noun(a coat made of waterproof material: She was wearing a waterproof.) dežni plašč4. verb(to make (material) waterproof.) napraviti nepremočljivo- water-skiing
- water-ski
- watertight
- water vapour
- waterway
- waterwheel
- waterworks
- hold water
- into deep water
- in deep water
- water down* * *I [wɔ:tə]1.nounvoda, vodna površina; reka, morje; plural vodé, vodovje, voda, morje; slatina, mineralna voda; plima in oseka; chemistry vodna raztopina; technical vodni sijaj, blesk (na draguljih); spreminjanje barv (na tkanini); medicine seč, urin; solze; slina; znojabove water — nad vodo, plavajoč; figuratively finančno trdenby water — po vodi, po vodni potion the water — v čolnu, na ladji; na morjuas a fish out of water figuratively kot riba na suhemin deep water(s) — v težavah, v neprilikah, v škripcihbetween wind and water figuratively na ranljivem mestu, v ranljivo mestoin low water figuratively (biti) v slabih razmerah, na suhemlike water figuratively izdatno, potratnoof the first water — (dragulj) prvega sijaja, najboljše vrstewater bewitched colloquially zvodenela redka pijača (čaj, alkoholna pijača)water on the brain figuratively vodenoglavechigh water — plima; figuratively vrhunec, kulminacijalow water — oseka; figuratively najnižji nivó, najslabši rezultatmineral water — slatina, mineralna vodared water — krvav urin, sečstrong water obsolete žganjewritten in water figuratively prehoden, kratkotrajen, na pesku zgrajen; ki se bo uresničilto be on the water — biti na ladji, na poti z ladjoto be in hot water — biti v nepriliki, v škripcihto be in smooth water — biti v ugodnih razmerah, uspevatito cast one's bread upon the waters — izkazati dobroto, ne da bi pričakovali zahvaloto fish in troubled waters figuratively v kalnem ribaritito get into hot water for — priti (zaiti) v neprilike (v stisko, v škripce)to make foul water nautical jadrati v plitvi vodito pour oil on the waters figuratively izgladiti, poravnati, odstraniti zapreke; umiritito spend money like water figuratively za prazen nič trošiti denarto throw cold water on figuratively posmehovati se (čemu), ohladiti, politi z mrzlo vodo; zmanjšati veselje ali navdušenje za; spodnesti, preprečiti, onemogočitito take the water — (o ladji) biti splavljen, porinjen v vodoto take ( —ali to drink) the waters — piti mineralno vodo, zdraviti se s slatino ( at Radenci — v Radencih)still waters run deep — tiha voda globoko dere (bregove podira);2.adjectivevodniwater balance technical libelawater bus — vodni avtobus, hidrobuswater ski — vodna smučka; intransitive verb smučati se na vodiII [wɔ:tə]transitive verb(po)škropiti ( streets — ceste); zalivati ( plants — rastline); namočiti, namakati, ovlažiti, napeljati vodo na; razredčiti z vodo, zvodeniti (milk, wine — mleko, vino); napojiti, napajati ( animals — živali); oskrbeti, oskrbovati z vodo ( an engine — stroj); economy povečati dolg ali kapital (podjetja) z izdajo novih delnic brez kritja; moarirati (tkanino)to water down — zvodeniti, razredčiti; figuratively omiliti, ublažitito water down one's claims — ublažiti, zmanjšati svoje zahtevehe watered his lecture — zavlačeval (razvlekel) je svoje predavanje; intransitive verb puščati vodo; liti solze, solziti se (oči); izločati vodo, slino; zmočiti se, ovlažiti se; napajati se, piti, iti se napajat (živali); oskrbeti se z vodo; piti mineralno (delati kuro z) zdravilno vodo, zdraviti se s slatino; hunting iti v vodo (pes)to make s.o.'s mouth water — napraviti, da se komu pocedijo slinemy mouth watered (for, after) — sline so se mi pocedile (po, za)to water the stock economy izda(ja)ti nove delnice (brez povečanja glavnice), zvodeniti (delniški kapital)
См. также в других словарях:
zadrževáti — újem nedov. (á ȗ) 1. s prijemom ohranjati v določenem položaju, na določenem mestu: zadrževal ga je, da ne bi padel / zadrževal je konja, ko sem stopal na voz 2. delati, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja: nekaj trenutkov… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bŕzdati — am nedov. (r̄) 1. nadevati, nameščati brzdo: sluge so brzdali konje 2. zadrževati z brzdo: brzdal je iskrega konja, da je stopal v korak // knjiž. obvladovati, zadrževati: brzdati čustva, strasti; komaj je brzdal jezo; človek se mora znati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oplétati — am nedov. (ẹ̑) 1. pletoč delati, da je kaj obdano s podolgovato, upogljivo stvarjo: opletati steklenice; pajek je opletal cvete s pajčevino // delati, da pride kaka podolgovata, upogljiva stvar večkrat okrog česa: opletati vrv okoli debla 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zamújati — am nedov. (ú) 1. zaradi prepoznega prihoda kam ne udeleževati se začetka česa: zamujati pouk, sestanke; vsak dan zamuja predavanja // zaradi prepoznega prihoda kam ne udeleževati se česa: pogosto zamuja prvo dejanje predstave // zaradi prepoznega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cvréti — cvrèm nedov., cvŕl (ẹ ȅ) 1. pripravljati jed v vroči maščobi: cvreti jajca, krofe, piščanca; cvreti na olju // topiti maščobo: cvreti mast, slanino 2. ekspr., v zvezi z jo teči, bežati: cvrli so jo po cesti z veliko naglico cvréti se ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dàh — tudi dáh dáha m (ȁ á; ȃ) 1. enkraten sprejem zraka v pljuča in njegovo iztisnjenje; dih: to je bil njegov zadnji dah // dihanje: zadrževati dah 2. iz pljuč iztisnjeni zrak: čutil je njen dah na obrazu // knjiž., s prilastkom rahlo znamenje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
díh — a m (ȋ) 1. enkraten sprejem zraka v pljuča in njegovo iztisnjenje: šteti dihe; to je bil njegov zadnji dih; pogostnost dihov // dihanje: stisnil ga je tako močno, da mu je zastajal dih; pridrževati, zadrževati dih; dolgo je zdržal brez diha 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
držáti — ím nedov. (á í) 1. imeti kaj z rokami oprijeto: držati kozarec; držati za kljuko, vrv; detektivove roke so ga čvrsto držale; držal ga je kakor v kleščah / od smeha smo se držali za trebuhe / držita se za roke // z rokami imeti oprijeto kaj zaradi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dušíti — ím nedov. (ȋ í) 1. ovirati, oteževati dihanje: dim, kašelj ga duši; jok jo je dušil; močno razburjenje jo je kar dušilo; brezoseb.: v tretjem nadstropju se je ustavila, dušilo jo je; v grlu me duši; pren. malomeščanske razmere nas dušijo; samota … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gíbati — ljem tudi am nedov., tudi gibála (ȋ) 1. raba peša delati gibe, premikati se: star je, komaj še giblje; z roko že lahko giblje / ustnice gibljejo, a ne govorijo; preh. veter giblje veje ∙ ekspr. dokler bom gibal, bom jaz gospodar dokler bom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
góltati — am [u̯t] nedov. (ọ) 1. nav. ekspr. hitro, hlastno jesti ali piti: bil je zelo lačen, zato je kosilo kar goltal; golta žgance; nenasitno goltati // ekspr. požirati: kar cele kose mesa golta; grlo ga boli in le s težavo golta slino / plamen je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika