-
1 architect
(a person who designs buildings etc.) arhitekt- architectural* * *[á:kitekt]nounarhitekt(ka), stavbenik, -nica; figuratively povzročitelj(ica), začetnik, -nica -
2 author
['o:Ɵə]feminine sometimes - authoress; noun(the writer of a book, article, play etc: He used to be a well-known author but his books are out of print now.) avtor* * *[ɔ:mə]nounavtor, pisec; početnik, povzročitelj; figuratively vzrok -
3 builder
noun (a person who builds houses etc: The builder who built our house has gone bankrupt.) stavbenik* * *[bíldə]nounstavbenik, graditelj; stvarnik; tesar; zidar -
4 cause
[ko:z] 1. noun1) (something or someone that produces an effect or result: Having no money is the cause of all my misery.) vzrok2) (a reason for an action; a motive: You had no cause to treat your wife so badly.) povod3) (an aim or concern for which an individual or group works: cancer research and other deserving causes; in the cause of peace.) cilj; v imenu (miru)2. verb(to make (something) happen; to bring about; to be the means of: What caused the accident?; He caused me to drop my suitcase.) povzročiti; pripeljati do česa* * *I [kɔ:z]transitive verbpovzročiti, sprožiti, pripraviti koga do česaII [kɔ:z]noun(of) vzrok; ( for) povod, razlog; zadeva, stvar; načelo, ideal; pravda, tožbain the cause of — v imenu, zaradito make common cause with — strinjati se, delati v prid iste stvariFirst cause, Cause of causes — stvarnikfinal cause — končni cilj, namento plead s.o.'s cause — zastopati zadevo koga -
5 creator
noun (a person who creates.) ustvarjalec* * *[kriéitə]nounstvarnik, ustvarjalec, tvorec, povzročitelj -
6 maker
noun (a person who makes: a tool-maker; a dressmaker.) izdelovalec* * *[méikə]nounizdelovalec, tovarnar; juridically izdajatelj (zadolžnice) -
7 the Creator
(God.) Stvarnik
См. также в других словарях:
stvárnik — a m (ȃ) 1. v različnih religijah bog, božansko bitje glede na stvarjenje: moliti k stvarniku; stvarnik vesolja ♦ rel. Stvarnik Bog 2. knjiž. ustvarjalec: umetniški stvarniki / Prešeren, stvarnik slovenskega pesniškega jezika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
demiúrg — a m (ȗ) v idealističnih filozofijah počelo, stvarnik sveta: za Hegla je proces mišljenja demiurg resničnosti // publ. tvorec, oblikovalec sploh: človek je demiurg zgodovine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stvárstvo — a s (ȃ) 1. v različnih religijah celota vsega snovnega glede na stvarjenje: stvarstvo ni večno; vznes. človek, krona stvarstva; stvarnik in stvarstvo / božje stvarstvo 2. knjiž. svet: strmečim očem so se odkrivala nova stvarstva / nenavadna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
