-
1 body
['bodi] 1. plural - bodies; noun1) (the whole frame of a man or animal including the bones and flesh: Athletes have to look after their bodies.) telo2) (a dead person: The battlefield was covered with bodies.) truplo3) (the main part of anything: the body of the hall.) glavni del4) (a mass: a huge body of evidence.) teža5) (a group of persons acting as one: professional bodies.) telo•- bodily2. adverb(by the entire (physical) body: They lifted him bodily and carried him off.) scela- body language
- bodywork* * *I [bɔdi]nountelo, truplo; trup; karoserija; oseba, človek, nekdo; bistvo, jedro, glavni del; figuratively snov, tekst; steznik, životec; skupina, zbor, društvo, organ, korporacija; telesna straža, spremstvo; celota, večina; astronomy astralno telo; gostota, konsistenca, trdnost; retorta, prekapnicabody corporate — korporacija; pravna osebachemistry compound body — spojinabody of a letter — tekst, vsebina pismaII [bɔdi]transitive verboblikovati, ponazoriti; utelesiti; oskrbeti s karoserijo -
2 cacodyl
[kaekoudil]nounchemistry smrdljiva in strupena spojina metila in arzena -
3 compound
I 1. adjective(composed of a number of parts: a compound substance.) sestavljen2. noun(a substance, word etc formed from two or more elements: The word racetrack is a compound; chemical compounds.) sestavljenka; zmes; spojinaII noun(a fenced or walled-in area, eg round a factory, school etc.) ograjen prostor* * *I [kəmpáund]1.transitive verbsestaviti, sestavljati; pomešati; poravnati, izplačati;2.intransitive verbjuridically to compound a felony — umakniti tožbo za odškodninoII [kɔmpaund]adjectivesestavljen, zloženmedicine compound fracture — komplicirani zlommusic compound interval — interval, večji od oktavegrammar compound noun — zloženkazoology compound eye — mrežasto okoarchitecture compound pillar — snopasti steberIII [kɔmpaund]nounmešanica, zmes; grammar sestavljenka; ograjeni prostor okrog poslopja -
4 saturate
['sæ əreit]1) (to make very wet: Saturate the earth round the plants.) prepojiti2) (to fill completely: The market has been saturated with paintings like that.) zasititi•* * *I [saeččərit]adjectivechemistry nasičen; prežet; zmočen, premočen, moker; (o barvah) poln, močan, čistII [saečəreit]transitive verbarchaic popolnoma zadovoljiti, zasititi (kaj); prežeti; chemistry nasititi (raztopino) s čim; nevtralizirati (kislino); saturirati; military položiti preprogo bombto be saturated with figuratively biti zasičen, prežet s čimto saturate o.s. in figuratively poglobiti se, zatopiti se v
См. также в других словарях:
spojína — e ž (í) kem. snov, ki nastane pri spajanju dveh ali več elementov v določenem razmerju: oksidi so spojine elementov s kisikom; uvajati klor v spojine; spojina železa in žvepla; struktura spojine / aciklične, ciklične spojine; anorganske, organske … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ogljikovodík — a m (ȋ) nav. mn., kem. spojina ogljika in vodika: ogljikovodiki in ogljikovi hidrati / nasičeni ogljikovodik spojina ogljika in vodika, v kateri so ogljikovi atomi med seboj vezani z eno vezjo; nenasičeni ogljikovodik spojina ogljika in vodika,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ápno — a s (á) bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge: prodajati apno; gnojiti z apnom / gasiti apno živo apno polivati z vodo; kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca; gašeno apno spojina žganega apna z vodo; klorovo apno spojina… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hidrát — a m (ȃ) kem. 1. spojina, ki ima na molekule vezano vodo: značilnosti hidratov / hidrat celuloze; hidrat železovega sulfata 2. v zvezi ogljikov hidrat organska spojina ogljika z vodikom in kisikom, ki sta v takem razmerju kot v vodi: v hrani so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izomêr — a m (ȇ) kem. spojina z enako empirično, a različno strukturno formulo kot določena spojina: izomeri imajo različne fizikalne in kemične lastnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
karbíd — a m (ȋ) 1. kem. spojina kovine, silicija ali bora z ogljikom: značilnosti karbidov / železov karbid 2. poljud. spojina kalcija in ogljika, ki z vodo tvori acetilen, strok. kalcijev karbid: drobiti karbid / uporabljati karbid za razsvetljavo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kompléksen — sna o prid. (ẹ̑) vsestranski, celovit: kompleksna osvetlitev problemov; obravnavanje gospodarske problematike je premalo kompleksno / kompleksne študije, raziskave / kompleksna obnova vinogradov / izbira poklica je kompleksen problem raznovrsten … Slovar slovenskega knjižnega jezika
labílen — lna o prid. (ȋ) ki se zelo lahko, hitro menja; nestalen, neuravnovešen: labilen temperament; labilno duševno stanje; labilno zdravje / cene so labilne / ona je čustveno labilna / biti labilna osebnost // nestabilen, majav: kanu je labilen ◊ fiz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stabílen — lna o prid., stabílnejši (ȋ) 1. trdno, zanesljivo stoječ: nizek, težek podstavek je stabilen; stabilna lestev // ki težko izgubi ravnotežje: čoln je stabilen; stabilna ladja; letalo je stabilno tudi pri povečani hitrosti; labilen in stabilen /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
akridín — a m (ȋ) kem. aromatska spojina, ki je osnova za organska barvila in zdravila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
aldehíd — a m (ȋ) kem. spojina, ki nastane z oksidacijo primarnih alkoholov: aldehid ocetne kisline; uporaba aldehidov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
