-
1 welcome
['welkəm] 1. adjective(received with gladness and happiness: She will make you welcome; He is a welcome visitor at our house; The extra money was very welcome; The holiday made a welcome change.) dobrodošel2. noun(reception; hospitality: We were given a warm welcome.) dobrodošlica3. verb(to receive or greet with pleasure and gladness: We were welcomed by our hosts; She will welcome the chance to see you again.) prisrčno sprejeti; razveseliti se4. interjection(used to express gladness at someone's arrival: Welcome to Britain!) dobrodošel!- be welcome to
- you're welcome!* * *I [wélkəm]1.noundobrodošlica; prisrčen sprejem, pozdrav za dobrodošlicoto bid s.o. welcome — želeti komu dobrodošlicoto give s.o. warm welcome — želeti prisrčno dobrodošlicoto wear out one's welcome colloquially biti predolgo na obisku, utruditi svoje gostitelje;2.adjectivedobrodošel; iskreno vabljen; ugoden, prijeten; pooblaščen (to za)to make s.o. welcome — lepo koga sprejetito be most welcome — priti kot nalašč, ravno pravyou are welcome to do it — prosim (izvolite) napraviti to, samo izvolite!Thank you. -- (You are) welcome! — Hvala. -- prosim!, ni razloga za zahvalo!, ni za kaj!and welcome — (ironično) če že hočete!, zaradi mene!May I take this book? -- Take it and welcome! — Smem vzeti to knjigo? -- Kar (Le) vzemite jo!;3.interjectiondobrodošel!; colloquially rad!, z veseljem!welcome home to London! — dobrodošel spet v Londonu!II [wélkəm]transitive verbizreči (voščiti) dobrodošlico, pozdraviti z dobrodošlico; prisrčno pričakati, sprejeti -
2 heartily
adverb prisrčno* * *[há:tili]adverbprisrčno, iskreno; z velikim tekom (jesti); zelo, močno, krepko -
3 kindly
1) (in a kind manner: She kindly lent me a handkerchief.) prijazno2) (please: Would you kindly stop talking!) prosim* * *I [káindli]adjectiveprijazen, dobrotljiv, dobrohoten, naklonjen; prijeten, ugoden (podnebje); archaic domorodenII [káindli]adverbprijazno, dobrotljivo, dobrohotno, naklonjeno, prisrčnoto take kindly to — vzljubiti, naklonjeno sprejetiI would take it kindly of you if — bil bi ti zelo hvaležen, čewould you kindly (tell me the time) — (vljudno vprašanje) bi bili tako prijazni, da -
4 accord
[ə'ko:d] 1. verb1) ((with with) to agree with: His story accords with what I saw happen.) ujemati se2) (to grant or give to (a person): They accorded the president great respect.) pokloniti2. noun(agreement: That is not in accord with your original statement.) soglasje- accordingly
- according to
- of one's own accord
- with one accord* * *I [əkɔ:d]nounsoglasje; music sozvočje, akord; sporazum; ubranostin accord with — v skladu s, v sporazumu sof one's own accord — prostovoljno, sam od sebeII [əkɔ:d]1.transitive verbdati, podeliti; spraviti, pobotatito accord a hearty welcome — prisrčno sprejeti;2.intransitive verb( with) strinjati se, soglašati, skladati se, ujemati se -
5 arm
I noun1) (the part of the body between the shoulder and the hand: He has broken both his arms.) roka2) (anything shaped like or similar to this: She sat on the arm of the chair.) naslonjalo (za roke)•- armful- armband
- armchair
- armpit
- arm-in-arm
- keep at arm's length
- with open arms II verb1) (to give weapons to (a person etc): to arm the police.) oborožiti2) (to prepare for battle, war etc: They armed for battle.) oborožiti se•- armed- arms
- be up in arms
- take up arms* * *I [a:m]nounzgornja okončina, laket, roka; krak, ročica; rokav; naročje; figuratively oblast; opora; močna vejato fly into s.o.'s s — vreči se komu v naročjeinfant in arms — dojenček, čisto majhen otrok, otročičekto keep ( —ali hold) s.o. at arm's length — varovati se koga, ne pustiti ga blizuII [a:m]noun(navadno plural) orožje, vojna oprema; vrsta orožja; vojaški poklic; grbshoulder arms! — puško na rame!up in arms — pod orožjem; figuratively hudo jezenIII [a:m]1.transitive verb2.intransitive verboborožiti se; oskrbeti sephysics to arm a magnet — nabiti magnet -
6 laugh
1. verb(to make sounds with the voice in showing happiness, amusement, scorn etc: We laughed at the funny photographs; Children were laughing in the garden as they played.) smejati se2. noun(an act or sound of laughing: He gave a laugh; a loud laugh.) smeh- laughably
- laughingly
- laughter
- laughing-stock
- laugh at* * *I [la:f], American [læf]nounsmehto have ( —ali get) the laugh of — nekomu se kot zadnji smejati, triumfirati nad komto have the laugh on s.o — rogati se komuto have a good laugh at s.th. — prisrčno se čemu smejatito raise a laugh — v smeh spraviti, povzročiti splošno veselostto join in the laugh — pridružiti se splošnemu smehu, razumeti šaloAmerican he is a laugh — smešen jeII [la:f]1.intransitive verbsmejati se;2.transitive verbs smehom povedatito laugh one's head off — umirati od smeha, zvijati se od smehato make s.o. laugh — spraviti koga v smehhe laughs best who laughs last — kdor se zadnji smeje, se najslajše smejeto laugh in s.o.'s face — smejati se komu v obraz -
7 reception
[rə'sepʃən]1) (the act of receiving or being received: His speech got a good reception.) sprejem2) (a formal party or social gathering to welcome guests: a wedding reception.) sprejem3) (the quality of radio or television signals: Radio reception is poor in this area.) sprejem4) (the part of a hotel, hospital etc where visitors enter and are attended to.) recepcija•* * *[risépšən]nounsprejem, sprejemanje, dojemanje, dovzetnost; pripustitev; uraden sprejem; recepcija (v hotelu); (redko) priznanjereception for quality commerce prevzem in predajareception order — napotnica za bólnico, za interniranje (blazneža) -
8 rugged
1) (rocky; uneven: rugged mountains.) skalnat2) (strong; tough: a rugged character; He had rugged good looks; He is tall and rugged.) robat•- ruggedly- ruggedness* * *[rʌgid]adjective (tla) neraven, grapav; (pokrajina) divji, razklan; skalnat; (obraz) brazdast; namrščen, mrk; (klima, vreme) oster, strog, buren; grob, nezglajen, robat, surov, trd (tudi figuratively); skuštran, zmršen; (značaj) neprijazen, osoren, siten, čemern, neprijeten, zoprn; American krepak, vztrajenwith rugged kindness — robato, ali prisrčnorugged features — brazdaste (ostre, nepravilne, izrazite) poteze (v obrazu)rugged individualism — grob (surov, grd, umazan) individualizemlife is rugged — življenje je trdo, težko -
9 send-off
[séndɔf]nouncolloquially (prisrčno) slovo; manifestacija simpatij ob odhodu, svečana pospremitev (pri odhodu) kake osebe; pobuda, impulz -
10 well
(to have a good, or bad, opinion of: She thought highly of him and his poetry.) imeti dobro/slabo mnenje o* * *I [wel]1.nounizvir, vrelec, studenec; vodnjak; figuratively začetek, praizvor; vrtina; jašek (v rudniku); globoka jama; tunel v snegu; architecture dušnik, prostor za dvigalo (lift), za stopnišče; ograjen prostor v sodni dvorani (za odvetnika); shramba za prtljago (v vozu, avtu); tintnik (v mizi); railway shramba za vodo; nautical shramba za ribe (na ladji); jašek za zaščito črpalkewell boring — vrtanje (studencev itd.)well-digger — kopač studencev, vodnjakovto sink a well — (iz)vrtati vodnjak;2.intransitive verbizvirati, vreti na dan, iztekati, brizgnitito well up — dvigniti se, privreti kviškuto well over — preliti se, razliti se; transitive verb pustiti izvirati ali tečiII [wel]1.adverbdobro, ugodno, primerno, pravilno; v redu; popolnoma, čisto, temeljito, pozorno, skrbno; zadostno, prilično, dosti; iskreno, prijateljsko, prisrčno; pametno, s premislekom, utemeljeno, upravičeno; verjetno, lahko mogoče, mordaas well — enako, prav tako; tudi; poleg tega, razen tega, kot tudiwell and good — dobro; sem zadovoljenwell away — daleč, na dalečas well as — prav tako kot, tako... kotwell done! — dobro storjeno!, odlično!, bravo!well met! — prihajaš kot naročen!to be well out of s.th. — imeti kaj srečno za sebojto come off well — dobro se odrezati, imeti srečoto do well — uspevati, prosperiratito stand well with s.o. — biti v dobrih odnosih s kom;2.adjectivedober, v dobrem stanju; ugoden; medicine zdrav, pri dobrem zdravjuthat's all very well but... — vse to je prav in lepo, toda...things are well with you — dobro gre za vas, stvari vam uspevajoit will be as well for you to know it — nič vam ne bo škodilo, če boste to vedeli;3.noundobro, blagor, blaginjalet well alone! figuratively ne vmešavaj se po nepotrebnem!; pusti pri miru!, ne vrtaj naprej!;4.interjectionno!, torej!, prav dobro!, neverjetno!; res?well! I never! — no, kaj takega pa še ne!well! don't cry! — no, no, nikar ne jokaj!well then? — no, in kaj (potem)? -
11 affectionately
adverb prisrčno -
12 cordially
adverb prisrčno
См. также в других словарях:
prisŕčen — čna o prid., prisŕčnejši (ȓ) 1. ki ima, kaže do ljudi odkrit, naklonjen čustveni odnos: prisrčen človek, otrok; bil je strog in prisrčen obenem; včasih je muhasta, spet drugič pa zelo prisrčna / z njim je bil zelo prisrčen // ki vsebuje, izraža… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slovó — ésa s (ọ̑ ẹ̄) 1. pozdrav, pozdravljanje pri odhodu, navadno s stiskom roke: slovo je bilo prisrčno; oditi brez slovesa; pomahati v slovo; hladno, kratko, žalostno slovo; slovo od sosedov in prijateljev / dali so si roke v slovo / tujemu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
déte — ta s (ẹ) knjiž. deček ali deklica v prvih letih življenja; otrok: dete je zajokalo, zaspalo; njena hčerkica je prisrčno dete; bolno dete; joka kot majhno dete // človeški potomec v odnosu do staršev: imela sta eno samo dete; roditi dete; vznes.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobrodôšlica — in dobrodóšlica e ž (ō; ọ̑) slavnosten sprejem ob prihodu gosta: pripraviti dobrodošlico; predsedniku bodo priredili toplo dobrodošlico / piti dobrodošlico na čast gostu // pozdravni nagovor ob takem sprejemu: pionirji so izrekli predsedniku… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
igrívost — i ž (í) nav. ekspr. lastnost, značilnost igrivega: igrivost otrok / polastila se ga je vesela igrivost; občudoval je njeno prisrčno igrivost / igrivost valov / domišljijska igrivost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljubíti — in ljúbiti im nedov. (ȋ ū) 1. čutiti močno naklonjenost do osebe drugega spola: ker ljubi, je srečen; ljubiti dekle, moža; zašepetal je: Ljubim te; nesrečno, skrivaj, vdano, zvesto ljubiti; zelo sta se ljubila; nav. ekspr.: vroče ljubiti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nagajívka — e ž (ȋ) 1. ženska, ki (rada) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno za šalo: nagajivka ni mogla mirovati, molčati; mala nagajivka se je prisrčno zasmejala / ekspr. njihova papiga je velika nagajivka 2. knjiž. pesem nagajive, šaljive… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nasmèh — in nasméh éha m (ȅ ẹ; ẹ̑) izraz obraza, navadno raztegnjene ustnice, ki kaže zlasti veselje, radost: občudoval je njen nasmeh; hudomušen, ljubezniv, prijazen nasmeh / odgovoriti, pogledati z nasmehom; pozdraviti z nasmehom / ekspr.: na obrazih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
navíhanka — e ž (í) nav. ekspr. ženska, ki zna z domiselnostjo, hudomušnostjo presenetiti, prevarati, navadno v nepomembni stvari: navihanka se je prisrčno smejala njegovi zadregi / kukavica je prava navihanka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
objéti — jámem dov., objêmi objemíte; objél; nam. objét in objèt (ẹ á) 1. položiti roke okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva: objeti dekle, mater, očeta; prisrčno ga je objela; objel ga je kot sina; objela sta se in poljubila / objel jo je čez… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poslovílo — a s (í) zastar. 1. slovo: sprejeli so ga prijazno in tudi poslovilo je bilo prisrčno 2. poslovilne besede, poslovilno pismo: izročil jim je njegovo poslovilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
