-
1 stalk
I [sto:k] noun(the stem of a plant or of a leaf, flower or fruit: If the stalk is damaged, the plant may die.) stebloII [sto:k] verb1) (to walk stiffly and proudly, eg in anger: He stalked out of the room in disgust.) prevzetno hoditi2) (to move menacingly through a place: Disease and famine stalk (through) the country.) širiti se3) (in hunting, to move gradually as close as possible to game, eg deer, trying to remain hidden: Have you ever stalked deer / been deer-stalking?) zalezovati•- stalker* * *I [stɔ:k]nounbotany steblo; kocen, pecelj, štor (pri zelju); zoology peresni tul(ec); stojalo čaše; visok tovarniški dimnik; archaic okrasek v obliki steblaoff stalk — (o rozinah itd.) ki nima pecljaII [stɔ:k]1.nounhuntingzalezovanje (divjačine), zalaz; gizdava (košata, arogantna) hoja, šopirjenje, košatenje;2.intransitive verb huntingiti na zalaz, prikrasti se do divjačine; prevzetno, ošabno hoditi, šopiriti se; figuratively širiti se (bolezen, lakota); transitive verb hunting zalezovati (divjad) prikrasti se do -
2 horse
[ho:s]1) (a large four-footed animal which is used to pull carts etc or to carry people etc.) konj2) (a piece of apparatus used for jumping, vaulting etc in a gymnasium.) konj•- horsefly
- horsehair
- horseman
- horsemanship
- horseplay
- horsepower
- horseshoe
- on horseback
- straight from the horse's mouth
- from the horse's mouth* * *I [hɔ:s]nounkonj, žrebec; military jezdeci, konjenica; lesen trinožnik; printing vlagalna deska; sport konj; slang prepovedan pripomoček v šoli; colloquially bankovec za ɜ funtov; American burka, vragolijasport buck-horse — kozafiguratively a dark horse — nepričakovan zmagovalecto flog a dead horse — mlatiti prazno slamo; zaman se truditihorse and foot — konjenica in pešadija; figuratively z vsemi sredstviAmerican hold your horses! — le mirno!you may take a horse to water, but you can't make him drink — s silo se ne da vsega dosečito play horse with s.o. — grobo s kom ravnatito roll up horse, foot, and guns — popolnoma premagatifiguratively do not spur a willing horse — ne priganjaj ubogljivega konjasea-horse — morski konj, tritonzoology morski konjiček; zoology mrož; military to horse! — na konje!wheel horse — zanesljiv delavec, garačII [hɔ:s]1.intransitive verbjahati;2.transitive verbzajahati, posaditi na konjacolloquially priganjati k delu; American colloquially to horse around — čas zapravljati, postopati -
3 nose
[nəuz] 1. noun1) (the part of the face by which people and animals smell and usually breathe: She held the flower to her nose; He punched the man on the nose.) nos2) (the sense of smell: Police dogs have good noses and can follow criminals' trails.) nos3) (the part of anything which is like a nose in shape or position: the nose of an aeroplane.) kljun2. verb1) (to make a way by pushing carefully forward: The ship nosed (its way) through the ice.) iti previdno2) (to look or search as if by smelling: He nosed about (in) the cupboard.) vohljati•- - nosed- nosey
- nosy
- nosily
- nosiness
- nose-bag
- nosedive
- nose job 3. verb(to make such a dive: Suddenly the plane nosedived.) pikirati- lead by the nose
- nose out
- pay through the nose
- turn up one's nose at
- under a person's very nose
- under very nose
- under a person's nose
- under nose* * *I [nóuz]nounnos, smrček; figuratively voh; konica, osina, kljun (ladijski); odprtina (cevi); slang vohljač; British English duh po čaju (senu)to bite ( —ali snap) s.o.'s nose off — ostro napasti, obregniti se ob kogato cut off one's nose to spite one's face — samemu sebi škoditi, obrisati se pod nosomto count ( —ali tell) noses — šteti prisotne, šteti privrženceto follow one's nose — hoditi za nosom, delati po nagonuto have a good nose for s.th. — imeti dober nos za kaj, vse izvohatito lead s.o. by the nose — imeti koga na vajetihAmerican colloquially on the nose — točento pay through the nose — preplačati, mastno plačatito poke ( —ali push, thrust) one's nose into — vtakniti nos v vsako reč, vmešavati senot to see beyond one's nose — ne videti delj od svojega nosu, imeti ozko obzorjeto speak through one's nose — govoriti skozi nos, nosljatito put s.o.'s nose out of joint — izpodriniti kogaright under one's (very) nose — pred nosom, pred očminose of wax — mehak ko vosek, slabičII [nóuz]1.transitive verbvohati, zavohati, ovohavati; dotakniti se z nosom; figuratively izvohati, odkriti, najti; izgovarjati skozi nos;2.intransitive verbvohati, iskati (after, for)to nose on — s.o. ovaditi koga -
4 tall
[to:l]1) ((of people and thin or narrow objects such as buildings or trees) higher than normal: a tall man/tree.) visok2) ((of people) having a particular height: John is only four feet tall.) velik•- tallness- a tall order
- a tall story* * *[tɔ:l]1.adjectivevisok, visoke postave; dolg in tanek; vitek; velik; colloquially bahav, bahaški, širokousten; pretiran, neverjeten; fantastičen, kolosalen, nenavaden; obsolete lep, krasen, drzen; spretena tall talk — bahavo govorjenje, bahanjethat is a tall order — to je pretirana zahteva, preveč zahtevano;2.adverbbahavo, ošabno, prevzetno, domišijavo, nadutoto talk tall — širokoustiti se, bahati se, postavljati se
См. также в других словарях:
prevzéten — tna o prid., prevzétnejši (ẹ ẹ̄) ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže navadno prezir, zaničevanje do drugih: prevzeten in neprijazen fant; biti, postati prevzeten / prevzetno govorjenje, vedenje / ekspr. prevzetna misel drzna, nenavadna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razkoráčiti — im dov. (á ȃ) v zvezi z noge široko razmakniti: razkoračiti noge razkoráčiti se 1. široko razmakniti noge: razkoračiti se in se vzravnati; žival se razkorači / široko se razkoračiti // s prislovnim določilom s široko razmaknjenimi nogami se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razkošátiti se — im se dov. (á ȃ) nav. ekspr. 1. košato, bujno se razrasti: hrast se je razkošatil / polja in travniki se spomladi razkošatijo / mladika se je razkošatila v drevo; pren. fantova samozavest se bo ob uspehih preveč razkošatila 2. postati debel,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
košátiti se — im se nedov. (á ȃ) ekspr. 1. postavljati se, ponašati se: pijanci so se prepirali in košatili; košatil se je pred njo; košati se kakor petelin / košatil se je s svojimi uspehi bahal / v soncu so se košatila pšenična polja 2. oblastno, prevzetno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mogótiti se — im se tudi mogôtiti se im se nedov. (ọ̄ ọ̑; ó ȏ) knjiž., ekspr., s prislovnim določilom mogočno stati, razprostirati se: pred leti se je tu mogotil gozd / vse naokrog se mogoti bogastvo ● knjiž., ekspr. mogotil se je po svoji lepi novi hiši… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prikošátiti se — im se dov. (á ȃ) ekspr. oblastno, prevzetno priti: za delavci se je prikošatil gospodar … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razčepériti — im dov. (ẹ ẹ̑) nav. ekspr. 1. postaviti v pokončen, štrleč položaj: razčeperiti dlako, perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: pav je razčeperil rep 2. razširiti, razmakniti: žaba je razčeperila… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
repénčiti se — im se nedov. (ẹ ẹ̑) ekspr. 1. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: doma se repenči, v službi je pa preveč pohleven; repenčiti se kakor petelin na gnoju 2. jeziti se, razburjati se: repenči se, kadar boš upravičen; najbolj so se repenčili… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ščepériti — im nedov. (ẹ ẹ̑) postavljati v pokončen, štrleč položaj: ptice so ščeperile perje / fant je ščeperil obrvi mrščil // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: pav ščeperi rep ščepériti se 1. dobivati pokončno,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šopíriti — im nedov. (í ȋ) postavljati v pokončen, štrleč položaj: puran šopiri perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: ruševec šopiri rep šopíriti se 1. dobivati pokončno, štrleče perje: kokoš se šopiri ∙ ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ústiti se — im se nedov. (ú ȗ) ekspr. hvaliti se, bahati se: ustila se je s svojimi izkušnjami; ne verjemi mu vsega, rad se usti / ustila se je, da ga ne bi nikoli marala prevzetno je govorila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
