-
21 rapt
[ræpt](fascinated (usually in admiration): He listened to the speaker with rapt attention.) očaran* * *[ræpt]adjective & past participle ves očaran, prevzet, zamaknjen, zavzet (with, by od), v ekstazi; zatopljen (v misli) (pogosto z away, up); radoveden ( upon za)rapt in thought — zatopljen, v premišljevanje (v misli) -
22 thick
[Ɵik] 1. adjective1) (having a relatively large distance between opposite sides; not thin: a thick book; thick walls; thick glass.) debel2) (having a certain distance between opposite sides: It's two inches thick; a two-inch-thick pane of glass.) debel3) ((of liquids, mixtures etc) containing solid matter; not flowing (easily) when poured: thick soup.) gost4) (made of many single units placed very close together; dense: a thick forest; thick hair.) gost5) (difficult to see through: thick fog.) gost6) (full of, covered with etc: The room was thick with dust; The air was thick with smoke.) poln7) (stupid: Don't be so thick!) neumen2. noun(the thickest, most crowded or active part: in the thick of the forest; in the thick of the fight.) sredi- thickly- thickness
- thicken
- thick-skinned
- thick and fast
- through thick and thin* * *[mik]1.adjectivedebel; grob, neotesan, robat; British English slang otekel; gost (gozd, lasje, tekočina); poln, bogat ( with z); pogosten; blaten, umazan; na debelo pokrit (z); meglen, temačen, oblačen (vreme); hripav (glas); moten, kalen (tekočina); neumen, omejena thick ear British English slang klofutaa thick head — debeloglavec, topoglaveca bit thick — slang nekoliko pretiranthey are as thick as thieves figuratively trdno držijo skupaj;2.nounnajdebelejši, najgostejši del (česa); figuratively najbolj nevaren, najtežji del; najgostejše mesto, gneča, metež; slang tepec, bebec, bedakin the thick of the crisis — v polni krizi, sredi krizein the thick of the fight(ing) — sredi, v žarišču boja, sredi največjega bojnega vrvežain the thick of the fray — tam, kjer je najbolj vroče (v pretepu)to go through thick and thin figuratively preiti vse zapreke (vse nevarnosti), iti skozi dobro in slabo;3.adverbdebelo; gosto; često; hitro; nerodno; nejasnofast and thick — pogosto, kot točahe lays it on thick — on pretirava (v laskanju, s komplimenti)to speak thick — nejasno, nerazločno govoritithe shots fell thick around him — krogle so gosto (kot toča) padale okrog njega;4.transitive verb & intransitive verbzgostiti (se) (o tekočini) -
23 tipple
I [tipl]1.nounmočna (alkoholna) pijača;2.transitive verb & intransitive verbpiti v majhnih količinah, a pogosto; popivati, piti (iz navade)II [tipl]nountechnical naprave za prevračanje, prekucnjenje; odlagališče, razkladališče -
24 use
I [ju:z] verb1) (to employ (something) for a purpose: What did you use to open the can?; Use your common sense!) uporabiti2) (to consume: We're using far too much electricity.) porabiti•- usable- used
- user
- user-friendly
- user guide
- be used to something
- be used to
- used to II [ju:s]1) (the act of using or state of being used: The use of force to persuade workers to join a strike cannot be justified; This telephone number is for use in emergencies.) uporaba2) (the/a purpose for which something may be used: This little knife has plenty of uses; I have no further use for these clothes.) raba3) ((often in questions or with negatives) value or advantage: Is this coat (of) any use to you?; It's no use offering to help when it's too late.) korist4) (the power of using: She lost the use of her right arm as a result of the accident.) sposobnost uporabljati kaj5) (permission, or the right, to use: They let us have the use of their car while they were away.) uporaba•- useful- usefulness
- usefully
- useless
- be in use
- out of use
- come in useful
- have no use for
- it's no use
- make good use of
- make use of
- put to good use
- put to use* * *I [ju:s]nounraba, uporaba; uporabnost, korist(nost), prid; (poseben) namen, smoter; pripravnost; moč ali sposobnost uporabljati (kaj); navada, običaj, uzus; stalna ali ponovna uporaba; vaja; praksa; (pred)pravica uporabe (česa); juridically užitek; pravica, uživanje (posesti); dobiček; ecclesiastic obredi kake Cerkve, liturgijaof use — uporaben, koristenof no use — neuporaben, brezkoristenout of use — ne v rabi, ne več uporabenonce a use and ever a custum — česar se je Janezek naučil, to Janez znacan I be of use? — lahko (kaj) pomagam?is this of use to you? — lahko to kaj porabite?crying is no use — nima smisla jokati, zastonj je jokatiit is (of) no use (running) — brez koristi, zaman je (teči)what's the use (of it)? — kakšen smisel naj (sploh) to ima?to fall ( —ali to pass) out of use — postati neuporaben, zastaretiyou will find these shoes of use in the mountains — videli boste, da so ti čevlji zelo koristni v gorahI have no use for such people — nimam nobenega smisla za take ljudi, ne cenim (ne potrebujem) takih ljudihave you lost the use of your tongue? — si izgubil dar govora?to make use of s.th. — uporabiti (izkoristiti) kaj, posluževati se česato make use of s.o.'s name — sklicevati se na kogato put out of use — vzeti iz obtoka (kovance itd.)II [ju:z]transitive verbrabiti, uporabljati, porabiti, izkoristiti, posluževati se; zateči se k; ravnati z; potrošiti, izdati; gojiti (šport itd.); prebiti (čas); obsolete navaditi (to na)to use one's brains ( —ali wits) — uporabiti pamet, napeti (svoje) možganeuse your eyes! — odpri oči!to use one's best efforts — napraviti, kar se le da (kar je le možno)how did they use you? — kako so ravnali z vami?to use s.o. ill — slabo ravnati s komto use one's legs — peš iti, pešačitimay I use your name? — se lahko sklicujem na vas?how does the world use you? colloquially kako je z vami?, kako vam gre?; intransitive verb obsolete (razen v preteritu) biti vajen, imeti navado; (tudi za izražanje trajnega stanja v preteklosti)used you to know him? — ste ga vi poznali?there used to be a tree there — tam je nekoč bilo drevo; -
25 frequently
adverb (often: He frequently arrived late.) pogosto
- 1
- 2
См. также в других словарях:
pogóst — a o prid., pogóstejši (ọ̑) 1. ki se večkrat pojavi, ponovi: narava je pogost motiv v njegovi poeziji; prepiri med njima so postajali še pogostejši; viharji tod niso pogosti / to je pogosta bolezen med domačini; niti pogoste ustrelitve niso strle … Slovar slovenskega knjižnega jezika
menjávati — am nedov. (ȃ) 1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: menjavati koruzo za sol / menjavati lire, marke za dinarje dajati ali dobivati lire, marke za enakovredno, ustrezno vsoto dinarjev 2. dajati, postavljati kaj na mesto, kjer je bilo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavíjati — am nedov. (í) 1. spreminjati smer svojega a) gibanja: kolesar, ladja, voz zavija / zavijati okrog vogala b) poteka: cesta, proga zavija // s prislovnim določilom s spreminjanjem svojega gibanja iti, se premikati kam: letalo zavija na desno, v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
láčen — čna o prid. (á ȃ) 1. ki čuti potrebo po jedi: lačen otrok; biti lačen; lačna živina; premraženi in lačni so čakali jutra; lačen in žejen; zelo lačen; lačen kot pes, volk / lačne pršice so še enkrat manjše kakor site / ekspr. doma ima pet lačnih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
menjeváti — újem nedov. (á ȗ) 1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega; menjavati: menjevati koruzo za sol / s prijateljem si menjujeta znamke 2. dajati, postavljati kaj na mesto, kjer je prej bilo drugo iste vrste: žena ravnokar menjuje zavese //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mísel — sli [ǝu̯] ž (ȋ) 1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti: misel opredeljuje človeka; hiter kot misel 2. nav. mn., v glagolniški rabi izraža najvišjo umsko dejavnost: iz globokih misli ga je prebudilo lajanje; zatopiti se v misli / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nesréča — e ž (ẹ) 1. stanje, ki povzroča duševne bolečine: družino je doletela nesreča; kriv je njene nesreče; zavedati se svoje nesreče; ne znajo si pomagati iz nesreče; spraviti koga v nesrečo; ekspr. zabredli so globoko v nesrečo / ekspr.: nakopal si… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nomádstvo — a s (ȃ) 1. gospodarska dejavnost, način življenja nomadov: v nekaterih afriških deželah je nomadstvo še precej pogosto / gorsko pašništvo se je omejilo na poletno nomadstvo 2. publ. pogosto preseljevanje, popotovanje: naveličal sem se nomadstva… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obiskováti — újem nedov. (á ȗ) 1. hoditi, prihajati h komu zaradi prijateljskih, družabnih stikov: ponesrečenca niso smeli obiskovati; babico smo hodili obiskovat ob praznikih; sosedje se pogosto obiskujejo / publ. ta knjižna zbirka je obiskovala zlasti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
píti — píjem nedov. (í) 1. dajati tekočino v usta in požirati: v roki je držal kozarec in pil; piti čaj, kavo, liker; šli so k studencu pit; hlastno, počasi, v dolgih požirkih piti / bolnik že je in pije; veliko, zmerno piti; pije kot goba, krava, žolna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pojávljati se — am se nedov. (á) 1. navadno s prislovnim določilom izraža (večkratno) navzočnost v prostoru ali času: beseda se pojavlja v različnih zvezah; ta priimek se na Slovenskem pogosto pojavlja / na trgu se pojavljajo vedno boljši izdelki / ta bolezen se … Slovar slovenskega knjižnega jezika