-
1 sweating
• pocení -
2 cheap
[ i:p]1) (low in price: Eggs are cheap just now.) poceni2) (of poor quality; vulgar; contemptible: cheap jewellery; a cheap trick.) cenen•- cheaply- cheapness* * *[či:p]adjective ( cheaply adverb)cenen, poceni; slab; jalov, prazen (izgovor)as cheap as dirt, dirt cheap — za smešno cenocolloquially to feel cheap — ne se dobro počutitito hold cheap — podcenjevati, zaničevatito make o.s. cheap — podcenjevati samega sebe -
3 bargain
1. noun1) (something bought cheaply and giving good value for money: This carpet was a real bargain.) dobra kupčija2) (an agreement made between people: I'll make a bargain with you.) kupčija2. verb(to argue about or discuss a price etc: I bargained with him and finally got the price down.) barantati* * *I [bá:gin]intransitive verb ( about o; with s; for za) barantati, trgovati; prodajati, kupovati; računati na kaj, pričakovatiI didn't bargain for that — tega nisem pričakoval, s tem nisem računalII [bá:gin]noun(dobra) kupčija, ugodna priložnost; pogodba; razprodajaa bad bargain — nesreča, huda zadevait's a bargain! — velja!a bargain is a bargain — kar je, jebargain hunter — tisti, ki išče dobro kupčijoto strike ( —ali make, close) a bargain — napraviti kupčijo, pogoditi se, dogovoriti sewet bargain — kupčija, ki se konča s popivanjem -
4 dirt-cheap
adjective, adverb (very cheap.) zelo poceni* * *[dɜ:tči:p]adjectivezelo poceni, skoraj zastonj -
5 inexpensive
[inik'spensiv](not costly; not expensive: inexpensive clothes.) poceni* * *[inikspénsiv]adjective ( inexpensively adverb)cenen, poceni -
6 jitney
[džítni]nounAmerican colloquially poceni taksi, poceni avtobus; slang kovanec za ɜ centov -
7 low
I 1. [ləu] adjective1) (not at or reaching up to a great distance from the ground, sea-level etc: low hills; a low ceiling; This chair is too low for the child.) nizek2) (making little sound; not loud: She spoke in a low voice.) tih3) (at the bottom of the range of musical sounds: That note is too low for a female voice.) nizek4) (small: a low price.) nizek5) (not strong; weak or feeble: The fire was very low.) šibek6) (near the bottom in grade, rank, class etc: low temperatures; the lower classes.) nizek2. adverb(in or to a low position, manner or state: The ball flew low over the net.) nizko- lower- lowly
- lowliness
- low-down
- lowland
- lowlander
- lowlands
- low-lying
- low-tech 3. adjectivelow-tech industries/skills.) tehnološko nezahteven- be low on II [ləu] verb(to make the noise of cattle; to moo: The cows were lowing.) mukati* * *I [lou]adjectivenizek; globok (poklon, izrez obleke); tih, globok (glas); plitev (voda); majhen (hitrost); nizko ležeč; skoraj prazen (posoda); komaj zadosten (zaloga), neizdaten (hrana); podhranjen; slab, slaboten (pulz); razmeroma nov ali mlad; potrt; prezirljiv (mnenje); manj vreden; preprost, primitiven; vulgaren, prostaški (značaj)at the lowest — najmanj, minimalno, po najnižji cenifiguratively at a low ebb — izčrpan (sredstva)low voice — nizek glas, globok glasfiguratively in low water — brez denarja, v škripcuII [lou]adverbnizko, globoko, tiho; economy poceni; borno, ubožno, ponižno; prostaškoto bring s.o. low — ponižati, oslabiti, potlačiti kogato lay low — podreti, ubitito lie low — biti ponižan, slang skrivati se, pritajiti sefiguratively the sands are running low — čas je skoraj potekel, konec se bližaIII [lou]nounprva prestava (avto); meteorology nizek zračni pritisk, depresija; American najnižje stanje, minimumIV [lou]1.nounmukanje;2.intransitive verbmukati -
8 song
[soŋ]1) (something (to be) sung: He wrote this song for his wife to sing.) pesem2) (singing: He burst into song.) petje3) (the sound(s) made by a bird: birdsong.) petje•- songbird- songwriter* * *[sɔŋ]nounpesem (za petje), petje; spev, pesem, pesnitev, poezija; figuratively malenkostfor an old song figuratively zelo pocenisong of a motor — šum, brnenje motorjano song, no supper figuratively za malo denarja, malo muzike, za (iz) nič ni ničfolk song, traditional song — ljudska (narodna) pesempart song music pesem za več glasovto buy (to sell, to get) for a song (for a mere song) — kupiti (prodati, dobiti) za skorjico kruha (zelo poceni, skoraj zastonj)he gave me a song and dance about how busy he was — pripovedoval mi je čuda o tem, koliko dela imato sing another song (a different song) — drugo pesmico zapeti, figuratively spremeniti ton, ubrati druge strunethat's nothing to make a song about — zaradi tega ni treba delati nobenega hrupa, to ni važno -
9 bargain-hunter
[bá:ginhʌntə]nountisti, ki skuša kupovati kar se da poceni -
10 best
[best] 1. adjective, pronoun((something which is) good to the greatest extent: the best book on the subject; the best (that) I can do; She is my best friend; Which method is (the) best?; The flowers are at their best just now.) najboljši2. adverb(in the best manner: She sings best (of all).) najbolje3. verb(to defeat: He was bested in the argument.) potegniti krajši konec- best man- bestseller
- the best part of
- do one's best
- for the best
- get the best of
- make the best of it* * *I [best]adjectivenajboljši; najprimernejši; najodličnejšiat the best hand — iz prve roke; pocenislang one's best girl — ljubicaII [best]nounnajboljše, najprimernejšethe best — najodličnejši, najboljši ljudjemake the best of your way home — glej, da boš čimprej domato make the best of a bad bargain ( —ali job, business, of it) — pogumno prenašati udarce usode, ne biti malodušen, ne obupati, ne zgubiti glavemy best, my Sunday best — moja najboljša, praznična oblekaIII [best]adverbnajbolje, najugodnejeyou had best — najbolje bi bilo, če biIV [best]transitive verbcolloquially premagati, prekositi, preseči; ukaniti -
11 black
[blæk] 1. adjective1) (of the colour in which these words are printed: black paint.) črn2) (without light: a black night; The night was black and starless.) temen3) (dirty: Your hands are black!; black hands from lifting coal.) umazan4) (without milk: black coffee.) črn5) (evil: black magic.) črn6) ((often offensive: currently acceptable in the United States, South Africa etc) Negro, of African, West Indian descent.) črnski7) ((especially South Africa) coloured; of mixed descent (increasingly used by people of mixed descent to refer to themselves).) črn2. noun1) (the colour in which these words are printed: Black and white are opposites.) črna (barva)2) (something (eg paint) black in colour: I've used up all the black.) črna barva3) ((often with capital: often offensive: currently acceptable in the United states, South Africa etc) a Negro; a person of African, West Indian etc descent.) črnec3. verb(to make black.) počrniti- blacken
- black art/magic
- blackbird
- blackboard
- black box
- the Black Death
- black eye
- blackhead
- blacklist 4. verb(to put (a person etc) on such a list.) dati na črno listo5. noun(the act of blackmailing: money got by blackmail.) izsiljevanje- Black Maria
- black market
- black marketeer
- blackout
- black sheep
- blacksmith
- black and blue
- black out
- in black and white* * *I [blæk]adjectivečrn; temen, mračen; jezen, srdit; obupan, žalostento be in s.o.'s black books — biti pri kom slabo zapisan, v nemilostithe devil is not so black as he is painted — stvar ni tako huda, kakor je videtia black letter day — nesrečni dan; delavnikblack look — čemeren, preteči pogledBlack Monday — nesrečen, kritični dan; prvi dan pouka v šolithe black ox has trodden on his foot — potrt, zaskrbljen jeblack rust botany pšenična snetBlack & Tans — vzdevek britanskih čet na Irskemto swear the black is white — prisegati, da je črno beloas black as thunder — skrajno razdražen, besenBlack Watch — 42. škotski polkII [blæk]nounčrna barva, črnota, črnina; črnec; loščiloIII [blæk]transitive verbpočrniti; zatemniti; loščiti čevljeto black out — zatemniti; prikrivati pred javnostjo; zbrisati, prepovedati -
12 bleacher
[blí:čə]nounbelilec; belilo; American plural nekriti sedeži na športnem igrišču, poceni sedeži -
13 diner
1) (a person who dines: The diners ran from the restaurant when the fire started.) gost pri obedu2) (a restaurant car on a train.) jedilni voz3) ((American) a small inexpensive restaurant.) majhna, poceni restavracija* * *[dáinə]nounobednik; prisklednik; colloquially jedilni voz -
14 dog-cheap
[dɔgči:p]adjectivefamiliarly zelo poceni, skoraj zastonj -
15 figure
['fiɡə, ]( American[) 'fiɡjər] 1. noun1) (the form or shape of a person: A mysterious figure came towards me; That girl has got a good figure.) postava2) (a (geometrical) shape: The page was covered with a series of triangles, squares and other geometrical figures.) lik3) (a symbol representing a number: a six-figure telephone number.) številka4) (a diagram or drawing to explain something: The parts of a flower are shown in figure 3.) prikaz2. verb1) (to appear (in a story etc): She figures largely in the story.) nastopati2) (to think, estimate or consider: I figured that you would arrive before half past eight.) računati•- figuratively
- figurehead
- figure of speech
- figure out* * *I [fígə]nounpostava; slika, risba; podoba, lik, kip; videz; vzorec, diagram; številka; znesek, cena; vloga; ugled; simbol; pesniška figura; plesna figura; sijaj; osebnostto cut ( —ali make) a figure — imeti vlogo, predstavljati, biti videtia man of figures, clever at figures — dober računarwhat's the figure? — koliko stane?, kakšen je račun?II [fígə]1.transitive verbtvoriti, predstavljati; (na)slikati, oblikovati, (na)risati; ilustrirati; z diagrami pojasniti; izračunati;2.intransitive verbračunati; delati se, igrati vlogo, nastopati; delati figure (pri plesu, na ledu); krasitito figure o.s. — predstavljati si -
16 fill
[fil] 1. verb1) (to put (something) into (until there is no room for more); to make full: to fill a cupboard with books; The news filled him with joy.) (na)polniti2) (to become full: His eyes filled with tears.) napolniti (se)3) (to satisfy (a condition, requirement etc): Does he fill all our requirements?) zadostiti4) (to put something in a hole (in a tooth etc) to stop it up: The dentist filled two of my teeth yesterday.) plombirati2. noun(as much as fills or satisfies someone: She ate her fill.) do sitega- filled- filler
- filling
- filling-station
- fill in
- fill up* * *I [fil]1.transitive verb( with) (na)polniti, nasititi; prenapolniti, natrpati; napihniti; zamašiti; plombirati (zob); zasesti, zadovoljiti, izvršiti, izpolniti; izrabiti;2.intransitive verbpolniti se; nabrekniti; zamašiti se; napolniti seto fill s.o. with a story — narediti na koga vtistheatre to fill a role — igrati vlogoto fill s.o.'s place — nadomeščati kogaII [fil]nounpolnost, zadostnost; polnitev; nasičenostto drink ( —ali have) one's fill — napiti se, kolikor si želimo -
17 get off
1) (to take off or remove (clothes, marks etc): I can't get my boots off; I'll never get these stains off (my dress).) sleči, sezuti; odstraniti2) (to change (the subject which one is talking, writing etc about): We've rather got off the subject.) zamenjati* * *intransitive verb & transitive verbizstopiti; odpotovati; izogniti se; sprijazniti se; zadremati, zaspati; colloquially zaročiti se; odleteti (letalo); slang motiti seget off one's chest — priznati, olajšati si srceget off one's head — zgubiti glavo; olajšati si srcecolloquially get off with — navezati ljubezenske stike; izvleči seto get o.s. off — oditi -
18 hand-me-down
[haendmidaun]1.adjective American colloquiallykonfekcijski, kupljen z obešalnika; cenen; star, ponošen, rabljen;2.nounpodarjena obleka, poceni konfekcija -
19 low-budget
[lóubədžit]adjectivepoceni, vreden cene -
20 low-priced
[lóupraist]adjectivepoceni
- 1
- 2
См. также в других словарях:
pocéni — prid. neskl. (ẹ) ki je po nizki ceni: poceni knjiga, obleka; hrana ni poceni; poceni pohištvo, stanovanje / ekspr. naliva se s poceni žganjem z žganjem slabše kakovosti // ekspr. malovreden, slab: poceni film; poceni literatura; njegova šala je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žèp — žêpa m, mest. ed. žêpu in žépu (ȅ é) 1. majhni vreči podoben del na oblačilu za spravljanje manjših predmetov: žep se mu je strgal; napolniti žep z bonboni; vzeti ključe iz žepa; dati robček v žep; nositi denarnico v žepu; predpasnik z velikim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovene grammar — The following is an overview of the grammar of the Slovene language.Grammatical numberThere are four types of inflexion related to the grammatical number in Slovene. The future tense shall be used to demonstrate its usage. The future tense is… … Wikipedia
Adjectifs en slovène — Article principal : Slovène. Les adjectifs du slovène se déclinent en six cas, trois nombres (singulier, duel, et pluriel) et trois genres. Ils expriment trois idées principales : la qualité (adjectifs qualificatifs, kakovostni… … Wikipédia en Français
cén — a o prid. (ẹ̑) zastar. ki je po nizki ceni, poceni: ceno blago; prim. ceno, cenejši … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cenéjši — a e prid. (ẹ̑) primernik od poceni, cenen, cen: odločil se je za cenejši načrt; moka je cenejša; najcenejše blago cenéje in cenéjše prisl.: dela ceneje kakor drugi; sosed daje drva veliko ceneje; najceneje prodajajo na trgu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cenén — a o prid. (ẹ̑) ki je po nizki ceni, poceni: ceneni izdelki; cenena delovna sila / star. kupiti za cenen denar za malo denarja; pren. cenen dovtip; lov za cenenimi učinki; cenene fraze; prim. cenejši … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cenó — prisl. (ọ̑) redko po nizki ceni, poceni: ceno kupiti; prim. cen, cenejši … Slovar slovenskega knjižnega jezika
deklè — éta s, im. ed. tudi ž, tož. ed. tudi dekléta (ȅ ẹ) 1. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena: na vasi so se zbrali fantje in dekleta; razvila se je, zrasla je v lepo dekle; mlado, preprosto, veselo dekle; kmečko dekle; dekle, zrelo za možitev… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
déti — dém dov., 2. mn. déste (ẹ ẹ̑) star. izraziti z besedami; reči, dejati1: jaz pa mislim in dem: to ni nobeno plačilo; ne dam tako poceni, de trgovec; del je, da so ga napadli razbojniki / kaj deš ti, kaj bo iz tega; gotovo so že vsi odšli, si je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dóber — dôbra o prid., bóljši (ọ ó) 1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika