-
1 tin
[tin] 1. noun1) (an element, a silvery white metal: Is that box made of tin or steel?) kositer; bela pločevina2) ((also can) a container, usually for food, made of tin-plate, thin sheets of iron covered with tin or other metal: a tin of fruit; a biscuit-tin.) pločevinka2. adjective(made of tin or tin-plate: a tin plate) pločevinast- tinned- tinfoil
- tin-opener* * *I [tin]1.nounchemistrykositer, cin; bela pločevina; pločevinka, konserva (škatla) iz pločevine; slang kovanci, cvenktin can — škatla, konserva; nautical slang rušilectin cry technical pokanje pločevine, kadar jo upogibamotin fish marine slang torpedotin god — lažno božanstvo; malik; nadutežtin hat humorously jeklena čeladatin soldier — vojak iz kositra, pločevine (igrača)little tin gods — nizki, a naduti uradnikithat puts the tin hat on it! — to je višek! to je res preveč!;2.adjectivekositren; pločevinast; British English konserven, konserviran; figuratively manjvreden, nepristen, ponarejenII [tin]transitive verbpociniti, (po)kositriti; stopiti; British English konservirati v škatli (konservi)tin music — glasba "v konservi" (gramofonske plošče ipd.) -
2 plate
[pleit]1) (a shallow dish for holding food etc: china plates.) krožnik2) (a sheet of metal etc: The ship was built of steel plates.) plošča3) (articles made of, or plated with, usually gold or silver: a collection of gold plate.) zlatnina, srebrnina4) (a flat piece of metal inscribed with eg a name, for fixing to a door, or with a design etc, for use in printing.) ploščica z imenom5) (an illustration in a book, usually on glossy paper: The book has ten full-colour plates.) ilustracija6) ((also dental plate) a piece of plastic that fits in the mouth with false teeth attached to it.) zobna proteza7) (a sheet of glass etc coated with a sensitive film, used in photography.) fotografska plošča•- plated- plateful
- plating
- plate glass* * *I [pléit]nounkrožnik; pogrinjek za eno osebo, posamezna jed v obroku (npr. a plate of soup krožnik juhe); kos srebrnega ali zlatega namiznega pribora; izvesek, tablica z imenom; tabela, ilustracija na celi strani, slika (v knjigi); fotografska plošča, (steklena, kovinska) plošča; electrical anoda elektrodne cevi ( plate voltage anodna napetost); elektroda akumolatorja; technical lamela, platica (sklopke itd.); printing kliše, grafična matrica, gravura, bakrotisk; umetno nebo (za zobovje); sport pokal, nagradna plaketa, pokalna konjska dirka; architecture tram, na katerem stoji streha; plural British English slang ploske noge; vrsta tračnicGerman plate — novo srebro, argentanII [pléit]transitive verbprevleči s kovino (pozlatiti, posrebriti, ponikljati), galvanizirati, obložiti s ploščami, opločiti, oklopiti; kalandrirati, satinirati (papir); printing stereotipirati -
3 sheet
[ʃi:t]1) (a broad piece of cloth eg for a bed: She put clean sheets on all the beds.) rjuha2) (a large, thin, usually flat, piece: a sheet of paper/glass.) list, plošča•* * *I [ši:t]1.nounrjuha; ponjava, plahta; plošča (stekla, jekla itd.); ravna, gladka površina (vode, ledu); pljusk, ploha; pola ali list papirja; letak, časopis; printing tiskana pola, krtačni odtisi, korektura; technical tanka plošča; plural nesešiti, posamezni listiin sheets — ne še vezan, nesešit, še v polah, posameznih listih (o knjigi)between the sheets colloquially v postelji, v posteljoa blank sheet figuratively nepopisan list (papirja)sheet music — note, ki so tiskane na nevezanih polahsheet of water — vodna površina, ribnik, jezero, velika mlakathe book is in sheets — knjiga je še v polah, še ni vezanato go (to turn in) between the sheets — zlesti v posteljo, iti spatto stand in a white sheet figuratively pokoriti se, delati pokoro, kesati se, preklicatito be three sheets in the wind colloquially biti pošteno nadelan, pijan;2.transitive verbpokriti s ponjavo (plahto), z rjuho; zaviti (v mrtvaški prt), zamotati; obložiti z oblogami, s (pločevinastimi) ploščami; dati ploščato oblikosheeted rain — (v pljuskih) lijoč dež;3.adjectivezvaljan v pločevinosheet zinc — cinkova pločevina; tiskan na nesešite, posamezne pole (liste)II [ši:t]1.nounnauticalvrv, ki je pritrjena na spodnji zunanji ogel jadrato be (to have) a sheet in the wind slang biti opit, okajento be (to have) three sheets in the wind — biti pošteno nadelan, pijan;2.transitive verb -
4 boiler-iron
[bɔiləraiən]nounpločevina za kotle, kotlovina -
5 corrugate
I [kɔrugeit]transitive verb & intransitive verbbrazdati, valoviti, grbančiti, gubati (se); mrščiti (čelo)II [kɔrugit]adjectivezgrbančen, naguban, valovit; namrščen -
6 iron
1. noun1) (( also adjective) (of) an element that is the most common metal, is very hard, and is widely used for making tools etc: Steel is made from iron; The ground is as hard as iron; iron railings; iron determination (= very strong determination).) železo2) (a flat-bottomed instrument that is heated up and used for smoothing clothes etc: I've burnt a hole in my dress with the iron.) likalnik3) (a type of golf-club.) palica za golf2. verb(to smooth (clothes etc) with an iron: This dress needs to be ironed; I've been ironing all afternoon.) likati- ironing- irons
- ironing-board
- ironmonger
- ironmongery
- have several
- too many irons in the fire
- iron out
- strike while the iron is hot* * *I [áiən]adjectiveželezen, železov, barve železa; figuratively krepak, trden; figuratively trd, krut, okruten; figuratively nezlomljiv, neupogljivthe Iron Chancellor — Bismarck, železni kanclerthe Iron Duke — Wellington, železni vojvodaII [áiən]nounželezo; železen predmet (npr. vžigalo znamenja v kožo), likalnik, rezilo orodja, harpuna; plural okovi; poetically meč, orožje; plural medicine železna opora za nogoslang shooting iron — revolvernautical in(to) irons — v vetru, ki se ne da obrnitia man of iron — človek železne volje; trd, nepopustljiv človekto have too many irons in the fire — imeti preveč železa v ognju, delati preveč stvari hkratiIII [áiən]transitive verblikati; vkleniti, vkovati, obiti z železom; figuratively (iz)gladiti -
7 iron plate
[áiənpleit]nounželezna plošča, predpečnik; pločevina -
8 metal
['metl]noun, adjective1) ((of) any of a group of substances, usually shiny, that can conduct heat and electricity and can be hammered into shape, or drawn out in sheets, bars etc: Gold, silver and iron are all metals.) kovina2) ((of) a combination of more than one of such substances: Brass is a metal made from copper and zinc.) kovina•- metallic* * *I [metl]nounmetal, kovina; taljeno steklo; nautical topovi, število topov; military oklopna vozila; British English plural tračnice, tir; gramoz (za ceste)brittle ( —ali red) metal — tombak, rdeča medto run off the metals, to leave the metals — iztiriti se (vlak)figuratively to be made of fine metal — biti značajenfiguratively to carry heavy metal — biti dobro oborožen, biti dobro podkovan v čemII [metl]transitive verbobložiti s kovino; nasuti cesto (progo) z gramozom -
9 plate-iron
[pléitaiən]nountechnical pločevina -
10 scoured plate
[skáuədpleit]noundekapirana pločevina -
11 sheet-brass
[ší:tbra:s]nounpločevina iz medi -
12 sheet-copper
[ší:tkɔpə]nounbakrena pločevina -
13 sheet-iron
[ší:taiən]nounželezna pločevina -
14 sheet-lead
[ší:tled]nounsvinčena pločevina -
15 sheet-steel
[ší:tsti:l]nounjeklena pločevina -
16 sheet-tin
[ší:ttin]nouncinova (bela) pločevina -
17 soft
[soft]1) (not hard or firm; easily changing shape when pressed: a soft cushion.) mehek2) (pleasantly smooth to the touch: The dog has a soft, silky coat.) mehek3) (not loud: a soft voice.) tih4) ((of colour) not bright or harsh: a soft pink.) nežen5) (not strict (enough): You are too soft with him.) popustljiv6) ((of a drink) not alcoholic: At the party they were serving soft drinks as well as wine and spirits.) brezalkoholen7) (childishly weak, timid or silly: Don't be so soft - the dog won't hurt you.) reva•- softly- softness
- soften
- soft-boiled
- soft-hearted
- soft-spoken
- software
- softwood
- have a soft spot for* * *I [sɔft]nouncolloquially bedak, tepec, neumnež, butecII [sɔft]1.adjectivemehek, upogljiv, popustljiv; mil, blag (podnebje, temperatura itd.); miren, nekričeč (barva); okusen, piten (vino); gladek (koža); topel, topel in vlažen, deževen (vreme); lahen, rahel (udarec, trkanje); tih, pridušen (glas); ljubezniv, prijazen; nežen ( with z); miren (spanje); economy nestabilen (cene); kóven (kovina), drobljiv, krhek (kamen); slang lahek; zaljubljen (on v); nemožat, pomehkužen, mlahav, neodporen, brez energije; bedast, neumen, prismuknjen; phonetics zveneč; palatalen, brez pridiha (aspiracije)soft air — mil, blag zraka soft drink American slang brezalkoholna pijačasoft money American papirnati denar, bankovci, menicesoft nothings — ljubavno gruljenje, sladke besedesoft sawder — laskanje, prilizovanjesoft sex, softer sex — ženski spol, ženskesoft soap — mehko kalijevo milo, figuratively American slang laskanje, dobrikanjesoft solder — pločevina, ki se stali pri relativno nizki temperaturisoft tack slang bel kruh, nautical mehek kruh (ne prepečenec), dobra hranasoft thing colloquially lahko izvedljiva stvar, lahka in dobro plačana služba; laskanje; neumnosthe was rather soft in this affair — ni ravno briljiral v tej zadevi (stvari);2.adverbpočasi, tihoto lie soft — ležati na mehkem;3.nounmehkoba, milina; colloquially slabič; bedak;4.interjection archaicpočasi! polahko! -
18 tagger
[taegə]nounpripenjalec, našivalec; plural tanka pločevina -
19 terne
[tə:n]noun(= terneplate) motna, zamolkla bela pločevina -
20 white iron
[wáitaiən]nountechnical belo (surovo) železo; bela pločevina
См. также в других словарях:
pločevína — e ž (í) v tanko plast stisnjena kovina: obdelovati, pocinkati, rezati pločevino; aluminijasta, bakrena, cinkova pločevina; emajliranje, krivljenje pločevine; posoda iz pločevine; pločevina za kotle, žlebove / valovita pločevina; škarje za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bradavíčast — a o prid. (í) 1. poln bradavic: bradavičasta koža ♦ teh. bradavičasta pločevina pločevina z izboklinami v obliki bradavic za varno hojo po njej 2. podoben bradavici: bradavičast izrastek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dekapírati — am nedov. in dov. (ȋ) metal. čistiti oksidno plast s kovine z luženjem: pred barvanjem se pločevina dekapira dekapíran a o: dekapirana pločevina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lúžiti — im, in lužíti in lúžiti im nedov. (ū ȗ; ȋ ú) 1. les. z lužilom povzročati v lesu spremembo naravnega barvnega tona in bolj vidno strukturo: lužiti les 2. metal. s tekočino izločati iz kamnine ali rude topljivo snov: lužiti bakrovo rudo 3. star … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vozlíščen — čna o prid. (ȋ) knjiž. ključen, osnoven: vozliščna točka problema; vozliščno vprašanje ◊ grad. vozliščna pločevina pločevina, s katero se okrepi stik dveh konstrukcijskih delov ali zagotovi varen stik dveh ali več (gradbenih) elementov; ptt… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ploča — plȍča ž DEFINICIJA 1. <G mn plȏčā> a. plosnati komad ravne površine [kamena ploča; drvena ploča; metalna ploča] b. takva površina na kojoj je ispisan kakav tekst [oglasna ploča; školska ploča] 2. a. ono što je slično i izaziva predodžbu o… … Hrvatski jezični portal
alumínijski — a o prid. (í) nanašajoč se na aluminij: aluminijska industrija / aluminijska pločevina aluminijasta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bakrén — a o prid. (ẹ̄) 1. ki je iz bakra: bakren novec; bakrena cev, pločevina, posoda, žica 2. po barvi podoben bakru: pijanček z bakrenim nosom; bakreni lasje ◊ arheol. bakrena doba prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi bakréno prisl … Slovar slovenskega knjižnega jezika
céven — vna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cev: cevni nastavek; cevni navoj, spoj; cevna odprtina; cevno koleno / cevni daljnovod za nafto; cevni sistem; cevni vod / cevna pločevina ◊ ptt cevna pošta naprava za dostavljanje pošiljk po cevi s stisnjenim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cínast — a o prid. (ȋ) kositrn: cinast vrč; cinasta krsta; cinasta posoda; jedel je z navadno cinasto žlico / cinasta pločevina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cínkov — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na cink: cinkova ruda / cinkova pločevina / cinkova bela barva oljnata bela barva iz cinkovega belila; cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo ◊ min. cinkova svetlica najvažnejša cinkova… … Slovar slovenskega knjižnega jezika