Перевод: с английского на все языки

со всех языков на английский

odvetnik

См. также в других словарях:

  • odvétnik — a m (ẹ̑) kdor poklicno daje pravno pomoč: izročiti zadevo odvetniku; posvetovati se z odvetnikom; govori kot odvetnik ♦ zgod. odvetnik v srednjem veku fevdalec, ki v sodstvu zastopa drugega fevdalca …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • advokát — a m (ȃ) kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu; posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata // ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • branílec — lca [u̯c in lc] m (ȋ) 1. kdor odvrača napad: branilci so se morali vdati; napadalci so premagali branilce // kdor varuje, ščiti: branilci domovine / branilec morale, resnice ∙ publ. branilec naslova prvaka kdor tekmuje za pravico do naslova… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • braníti — in brániti im nedov. (ȋ á) 1. odvračati napad: braniti most, prehod čez reko; ko je branil tovariša, je bil še sam ranjen; ekspr. braniti do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt; braniti z orožjem; hrabro, srdito braniti; ni napadal, ampak… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dóhtar — ja m (ọ) 1. nižje pog. zdravnik, doktor: iti k dohtarju; poslati po dohtarja / vedno hodi okoli dohtarjev 2. star. odvetnik, advokat: zadevo sem izročil dohtarjem / jezični, pravdarski dohtar ∙ pog. govori kakor raztrgan, strgan dohtar veliko,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dóktor — ja m (ọ) 1. najvišji akademski naslov, ki ga podeli univerza ali znanstvena ustanova: promovirati za doktorja; doktor prava; doktor matematičnih ved; kandidat je dobil naslov doktorja znanosti / častni doktor naslov, podeljen zaradi posebnih… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fiškál — a m (ȃ) zlasti v hrvatskem okolju odvetnik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fiškáliš — a m (ȃ) nar. prekmursko odvetnik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jezíčen — 1 čna o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na jezik 1: jezične mišice / jezična konica / redko opazovati jezično barvo jezikovo 2. zastar. jezikoven: jezični pouk ● ekspr. jezični dvoboj besedni dvoboj ◊ anat. jezični koren skrajni zadnji del jezika;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kliènt — ênta in énta m (ȅ é, ẹ) 1. oseba v odnosu do svojega rednega pravnega zastopnika, stranka: bil je klient znanega odvetnika; ta odvetnik ima mnogo klientov / je slab klient od katerega ni mnogo gmotnih koristi ♦ zgod. klient pri starih Rimljanih …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • klientéla — e ž (ẹ̑) knjiž. več klientov, klienti: ta odvetnik ima veliko klientelo / trgovec s svojo klientelo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Поделиться ссылкой на выделенное

Прямая ссылка:
Нажмите правой клавишей мыши и выберите «Копировать ссылку»