-
1 nezavesten
находящийся в обморочном состоянии, обморочный, без сознания -
2 nezavesten
-
3 unconscious
1. adjective1) (senseless or stunned, eg because of an accident: She was unconscious for three days after the crash.) nezavesten2) (not aware: He was unconscious of having said anything rude.) nezaveden3) (unintentional: Her prejudice is quite unconscious.) nenameren2. noun(the deepest level of the mind, the processes of which are revealed only through eg psychoanalysis: the secrets of the unconscious.) podzavest- unconsciousness* * *[ʌnkɔnšəs]1.adjectivenezaveden; medicine nezavesten; nenameren, nehoten; neprostovoljen; zamišljento be unconscious of s.th. — ne vedeti (opaziti) česa, ne se zavedati česa;2.nounthe unconscious — podzavest; nezavestnost -
4 black
[blæk] 1. adjective1) (of the colour in which these words are printed: black paint.) črn2) (without light: a black night; The night was black and starless.) temen3) (dirty: Your hands are black!; black hands from lifting coal.) umazan4) (without milk: black coffee.) črn5) (evil: black magic.) črn6) ((often offensive: currently acceptable in the United States, South Africa etc) Negro, of African, West Indian descent.) črnski7) ((especially South Africa) coloured; of mixed descent (increasingly used by people of mixed descent to refer to themselves).) črn2. noun1) (the colour in which these words are printed: Black and white are opposites.) črna (barva)2) (something (eg paint) black in colour: I've used up all the black.) črna barva3) ((often with capital: often offensive: currently acceptable in the United states, South Africa etc) a Negro; a person of African, West Indian etc descent.) črnec3. verb(to make black.) počrniti- blacken
- black art/magic
- blackbird
- blackboard
- black box
- the Black Death
- black eye
- blackhead
- blacklist 4. verb(to put (a person etc) on such a list.) dati na črno listo5. noun(the act of blackmailing: money got by blackmail.) izsiljevanje- Black Maria
- black market
- black marketeer
- blackout
- black sheep
- blacksmith
- black and blue
- black out
- in black and white* * *I [blæk]adjectivečrn; temen, mračen; jezen, srdit; obupan, žalostento be in s.o.'s black books — biti pri kom slabo zapisan, v nemilostithe devil is not so black as he is painted — stvar ni tako huda, kakor je videtia black letter day — nesrečni dan; delavnikblack look — čemeren, preteči pogledBlack Monday — nesrečen, kritični dan; prvi dan pouka v šolithe black ox has trodden on his foot — potrt, zaskrbljen jeblack rust botany pšenična snetBlack & Tans — vzdevek britanskih čet na Irskemto swear the black is white — prisegati, da je črno beloas black as thunder — skrajno razdražen, besenBlack Watch — 42. škotski polkII [blæk]nounčrna barva, črnota, črnina; črnec; loščiloIII [blæk]transitive verbpočrniti; zatemniti; loščiti čevljeto black out — zatemniti; prikrivati pred javnostjo; zbrisati, prepovedati -
5 cold
[kəuld] 1. adjective1) (low in temperature: cold water; cold meat and salad.) hladen2) (lower in temperature than is comfortable: I feel cold.) hladen3) (unfriendly: His manner was cold.) hladen2. noun1) (the state of being cold or of feeling the coldness of one's surroundings: She has gone to live in the South of France because she cannot bear the cold in Britain; He was blue with cold.) mraz2) (an illness with running nose, coughing etc: He has a bad cold; She has caught a cold; You might catch cold.) prehlad•- coldly- coldness
- cold-blooded
- cold war
- get cold feet
- give someone the cold shoulder
- give the cold shoulder
- in cold blood* * *I [kould]adjective ( coldly adverb)hladen, mrzel; (to) ravnodušen, brezčuten, trezen; nezavestento give ( —ali show, turn) s.o. the cold shoulder — prezirati koga, hladno ga sprejetislang cold feet — strah, tremaas cold as charity — brezsrčen, hladen, neusmiljencold pig — polivanje spečega z mrzlo vodo; mrzla prhato throw cold water on s.o. — vzeti komu pogumAmerican cold snap(s) — hladen valcolloquially cold without — alkohol z vodoII [kould]nounmraz; medicine prehlad, nahodto leave s.o. out in the cold — ne posvetiti komu pozornosti, pustiti ga na cedilufiguratively out in the cold — zapuščen, zanemarjen -
6 insensible
[in'sensəbl](unconscious: He lay on the floor insensible.) nezavesten* * *[insénsəbl]adjective ( insensibly adverb)neobčutljiv, brezčuten (to do); figuratively otopel, brezbrižen (of, to); nesmiselnto be insensible of s.th. — ne zavedati se česa -
7 stupefied
[stjú:pifaid]adjectiveomamljen, nezavesten; obnorel; neobčutljiv; osupel -
8 stupefy
(to bewilder, confuse or amaze.) osupiti* * *[stjú:pifai]transitive verbomamiti, otopiti (čute); uspavati; osupiti, začuditi; spraviti ob pamet, znoriti, poneumiti, poživiniti; intransitive verb postati omamljen (nezavesten, neobčutljiv); obnoreti -
9 swooning
[swú:niŋ]1.adjective ( swooningly adverb)nezavesten, (ki je) v omedlevici, v nezavesti;2.nounonesveščenje, nezavest -
10 unwitting
[ʌnwítiŋ]adjectivenezavesten, ne vedoč za; nenamerenunwittingly adverb nevede; nezavestnoI helped him unwitting(ly) — pomagal sem mu, ne da bi vedel za to
См. также в других словарях:
nèzavésten — tna o prid. (ȅ ẹ̄) 1. ki je v nezavesti: nezavesten bolnik / zgrudil se je nezavesten 2. ki ni zavesten, ni hoten: nezavestni gibi; to je naredil iz nezavestne malomarnosti; nezavestno dejanje // knjiž. ki se ga kdo ne zaveda; nezaveden: njena… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezzavésten — tna o prid. (ẹ̄) star. nezavesten: ležal je brezzavesten / brezzavestne blodnje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ležáti — ím nedov. (á í) 1. biti (iztegnjen) v vodoravnem položaju: nekateri so sedeli, drugi ležali; vojaki so ležali in spali; ležati na postelji; ležati v senci; mirno ležati; napol ležati v naslonjaču; negibno, vznak ležati; ležali so tesno drug ob… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèprisében — bna o prid. (ȅ ẹ̄) ki ni priseben: včasih je bila neprisebna / gledala je vanj z neprisebnimi očmi // knjiž. nezavesten: bolnik je še vedno nepriseben nèprisébno prisl.: neprisebno odgovarjati; neprisebno strmeti v koga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nesvésten — tna o prid. (ẹ̑) zastar. nezavesten: v naročju je držala nesvestnega otroka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obležáti — ím dov. (á í) 1. ostati v ležečem položaju: pijanec je sredi ceste padel in obležal; obležati kot mrtev; obležati kot snop, vreča // ostati v takem položaju a) zaradi določene poškodbe, izgube življenja: stepli so se in eden je obležal; obležati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pestíti — ím nedov. (ȋ í) 1. ekspr. odločno, z grožnjami izražati nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: predstojnik ga je pol ure pestil zaradi neizpolnjene norme; pestil je stražarja, ker ga ni zbudil / upniki ga pestijo,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stólči — stólčem [ou̯] dov., stólci stólcite in stolcíte; stólkel stólkla (ọ) 1. s tolčenjem narediti iz česa majhne, drobne dele: stolči kamenje, poper; stolči v možnarju; stolči s kladivom / stolči jabolka / ekspr.: bunker so stolkli s topom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
udáriti — im dov. (á ȃ) 1. sunkovito dotakniti se koga, navadno z namenom prizadeti bolečino: udariti otroka, žival; udariti koga v obraz, trebuh; udaril ga je po glavi; udariti s palico, z roko; udaril jo je, da se je opotekla; lahno, močno udariti; pog … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavédati se — am se nedov. (ẹ) 1. biti v duševnem stanju, v katerem se neposredno ve za svoje obstajanje in svoja duševna stanja: bolnik, ki je bil nezavesten, se spet zaveda; napol, nejasno se zavedati 2. preh. imeti v zavesti vedenje o obstajanju koga ali… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zbíti — zbíjem dov., zbìl (í ȋ) 1. s tolčenjem, udarjanjem narediti, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani: zbiti bruna, deske; zbiti z lesenimi klini, žeblji // na tak način narediti, izdelati: zbiti oder, okvir, splav; iz desk zbiti mizo 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
