-
1 along
[ə'loŋ] 1. preposition1) (from one end to the other: He walked along several streets; The wall runs along the river.) vzdolž2) (at a point at the end or on the length of: There's a post-box somewhere along this street.) naprej (na)2. adverb1) (onwards or forward: He ran along beside me; Come along, please!) (korak) naprej2) (to the place mentioned: I'll come along in five minutes.) sem, tja3) (in company, together: I took a friend along with me.) zraven•* * *I [əlɔŋ]adverbvzdolž, poleg, naprej, dalje; s sebojall along — nenehno, ves čas, vedno; povsodto get along well — znajti se; razumeti seget along with you! — izgini(te) odtod!to go along with s.o. — spremljati koga, iti s kommove along! — naprej!take this along with you! — zapomni(te) si!; izgini(te)!American right along — vselej, nenehnoII [əlɔŋ]prepositionvzdolž, preko, po -
2 always
['o:lweiz]1) (at all times: I always work hard; I'll always remember her.) zmeraj2) (continually or repeatedly: He is always making mistakes.) nenehno* * *[ɔ:lwəz, ɔ:lweiz]adverbvselej, vsakokrat, vedno, nenehno -
3 away
[ə'wei]1) (to or at a distance from the person speaking or the person or thing spoken about: He lives three miles away (from the town); Go away!; Take it away!) stran2) (in the opposite direction: She turned away so that he would not see her tears.) vstran3) ((gradually) into nothing: The noise died away.) popolnoma4) (continuously: They worked away until dark.) brez prestanka5) ((of a football match etc) not on the home ground: The team is playing away this weekend; ( also adjective) an away match.) v gosteh* * *[əwéi]adverb ( from) proč, stran; nenehnofire away! — prični!to give away s.o. — izdati kogato make away with o.s. — narediti samomorto pine ( —ali waste) away — hirati, hujšatiaway for shame! — sram te bodi!away with you! — poberi se!whither away? — kam greš? -
4 again
[ə'ɡen](once more or another time: He never saw her again; He hit the child again and again; Don't do that again!; He has been abroad but he is home again now.) spet* * *[əgéin, əgén]adverbzopet, znova, ponovno, še enkrat, poleg tega, prav takoagain and again — ponovno, zopet in zopet, nenehnoto be o.s. again — okrevatinow and again — tu in tam, včasihtime and again — večkrat, pogostoover again — znova, še enkrat -
5 all
[o:l] 1. adjective, pronoun1) (the whole (of): He ate all the cake; He has spent all of his money.) ves2) (every one (of a group) when taken together: They were all present; All men are equal.) vsi2. adverb1) (entirely: all alone; dressed all in white.) čisto, popolnoma2) ((with the) much; even: Your low pay is all the more reason to find a new job; I feel all the better for a shower.) (toliko) bolj•- all-out
- all-round
- all-rounder
- all-terrain vehicle
- all along
- all at once
- all in
- all in all
- all over
- all right
- in all* * *I [ɔ:l]adjectivecel, ves, celotenall very cushy — udoben, prijetento be on all fours with s.o. — povsem se s kom strinjatiII [ɔ:l]adverbpopolnoma, čisto, docela, povsemall abroad — daleč razširjen, na širokoall along — nenehno, ves časall along of — zaradi, spričoall anyhow — nemarno, površnoall at once — nenadoma, nepričakovanoall right — v redu, dobro, prav, strinjam seall round — vse naokrog; figuratively vseall of a sudden — nenadoma, nepričakovanoIII [ɔ:l]nounvsi, vse, celotaabove all — predvsem, v prvi vrstiafter all — končno, navsezadnjeall along of — zaradi, spričobefore all — predvsem, v prvi vrstiall but — skoraj, domalafirst of all — v prvi vrsti, predvsemall the go — trenutno zelo priljubljen, modenfor good and all — končnoveljavno, za vselejall in — ves izmučen, utrujennot at all — sploh ne; prosim (kot odgovor na "thank you")all one — vseeno, enako; istoall over o.s. — domišljav; ves srečenall over the shop — v neredu, razmetanoto be struck ( —ali knocked) all on a heap — biti zelo presenečen, prepadenall talk and no cider — prazne marnje, besedičenje, čenčeall's well that ends well — konec dober, vse dobrowhen all is done — končno, na koncu koncev -
6 around
1. preposition, adverb1) (on all sides of or in a circle about (a person, thing etc): Flowers grew around the tree; They danced around the fire; There were flowers all around.) okrog, naokrog2) (here and there (in a house, room etc): Clothes had been left lying around (the house); I wandered around.) sem ter tja2. preposition(near to (a time, place etc): around three o'clock.) okoli3. adverb1) (in the opposite direction: Turn around!) naokrog2) (near-by: If you need me, I'll be somewhere around.) v bližini* * *I [əráund]adverbokoli, naokoli, približno; American v bližiniall around — povsod naokrog, okrog in okrogslang stick around — ostani v bližini!II [əráund]prepositionokrog, okoliaround the clock — dan in noč, nenehno -
7 blow
I [bləu] noun1) (a stroke or knock: a blow on the head.) udarec2) (a sudden misfortune: Her husband's death was a real blow.) (hud) udarecII [bləu] past tense - blew; verb1) ((of a current of air) to be moving: The wind blew more strongly.) pihati2) ((of eg wind) to cause (something) to move in a given way: The explosion blew off the lid.) odpihniti3) (to be moved by the wind etc: The door must have blown shut.) loputniti (veter)4) (to drive air (upon or into): Please blow into this tube!) pihati5) (to make a sound by means of (a musical instrument etc): He blew the horn loudly.) pihati v•- blowhole- blow-lamp
- blow-torch
- blowout
- blowpipe
- blow one's top
- blow out
- blow over
- blow up* * *I [blou]nounudarec; figuratively nesreča, napadat a ( —ali one, a single) blow — z enim zamahom, naenkratto come to blows, to exchange blows — spopasti, stepsti seto strike a blow for — pomagati komu, boriti se za kogawithout striking a blow — brez težav, brez borbeII [blou]intransitive verbpoetically cveteti, razeveteti se; figuratively razviti seIII [blou]intransitive verbpoetically cvetenje, cvetin full blow — v polnem razcvetu, cvetočIV [blou]nounpihanje; sveži zrak; slang obilna hrana; polaganje (mušjih) jajčecV [blou]1.transitive verbpihati, razpihavati; razstreliti, razstreljevati; slang oslepariti; American slang zapravljati; razmetavati; slang izdati; colloquially poveličevati;2.intransitive verbpihati; doneti; piskati; puhati, sopsti; razpočiti se, eksplodirati; hvaliti seslang I'm blowed! — ali je mogoče!, za nič na svetu!to blow hot and cotd — kolebati, nenehno spreminjati svoje prepričanjeblow it! — presneto, vragahe knows which way the wind blows — ve, kam pes taco molito puff and blow — sopsti, puhati, sopihatinautical slang to blow the gaff — zatožiti, izdati kogato blow the expense — pogostiti koga, plačati račun -
8 bookworm
noun (a person who reads a lot.) knjižni molj* * *[búkwə:m]nounknjižni molj, človek, ki nenehno tiči v knjigah -
9 breach
[bri: ] 1. noun1) (a breaking (of a promise etc).) kršitev2) (a gap, break or hole: a breach in the castle wall; a breach in security.) razpoka, vrzel2. verb(to make an opening in or break (someone's defence).) predreti, prebiti (se)* * *I [bri:č]nounzlom, prelom; odprtina, luknja, razpoka, vrzel; figuratively prekinitev, presledek; razdor, nesloga; prestopek, kršitev, prekršek; military prodor; skok kita iz vode; nautical valovi ob ladjia custom more honoured in the breach than in the observance — navada, ki jo je bolje opustitibreach of the peace — nemir, uporto stand in the breach — pretrpeti prvi sunek napada, figuratively biti na branikuwithout breach of continuity — nenehno, nepretrganojuridically breach of promise — neizpolnjena obljuba zakonaII [bri:č]transitive verb & intransitive verbpredreti, prebiti (se); iz vode skočiti (kit) -
10 break
[breik] 1. past tense - broke; verb1) (to divide into two or more parts (by force).) razbiti, zlomiti2) ((usually with off/away) to separate (a part) from the whole (by force).) odlomiti3) (to make or become unusable.) pokvariti (se)4) (to go against, or not act according to (the law etc): He broke his appointment at the last minute.) odpovedati5) (to do better than (a sporting etc record).) potolči6) (to interrupt: She broke her journey in London.) prekiniti7) (to put an end to: He broke the silence.) prekiniti8) (to make or become known: They gently broke the news of his death to his wife.) oznaniti9) ((of a boy's voice) to fall in pitch.) mutirati10) (to soften the effect of (a fall, the force of the wind etc).) ublažiti11) (to begin: The storm broke before they reached shelter.) izbruhniti2. noun1) (a pause: a break in the conversation.) premor2) (a change: a break in the weather.) sprememba3) (an opening.) odprtina4) (a chance or piece of (good or bad) luck: This is your big break.) priložnost•3. noun((usually in plural) something likely to break.) lomljivi predmeti- breakage- breaker
- breakdown
- break-in
- breakneck
- breakout
- breakthrough
- breakwater
- break away
- break down
- break into
- break in
- break loose
- break off
- break out
- break out in
- break the ice
- break up
- make a break for it* * *I [breik]1.transitive verblomiti, prelomiti, zlomiti, odlomiti; skrhati; raztrgati, pretrgati, odtrgati; poškodovati, (po)kvariti; odpreti, odpečatiti; prestreči, prekiniti; odvaditi; (pre)kršiti; oslabiti, ublažiti; (iz)uriti (konja v ježi); uničiti; obzirno sporočiti; izčrpati; orati, kopati; (iz službe) odpustiti, degradirati;2.intransitive verbzlomiti, skrhati, razbiti, raztrgati se; razpasti, razpadati; počiti, razpočiti se; poslabšati se (vreme); svitati; ločiti se, spremeniti smer; propasti, zbankrotirati; vlomitito break asunder — pretrgati, prelomitito break s.o.'s back — zlomiti komu vrat, uničiti gacolloquially to break the back of s.th. — opraviti najtežji del česanautical to break bulk — začeti raztovarjatito break a butterfly on the wheel — zapravljati svojo moč, uporabiti drastična sredstvato break cover — zapustiti skrivališče, izkobacati sethe day is breaking — svita se, dani seto break even — pokriti stroške, poravnati seto break faith — prelomiti prisego, izneveriti seto break (new) ground — ledino orati, začeti nov obratto break loose — odtrgati se, zbežati; prekršitito break the neck of s.th. — izvržiti najtežji del naloge, končati kajto break o.s. of a habit — odvaditi se česato break s.o.'s pride — ponižati kogato break to pieces — zdrobiti (se); razpastito break the thread — prekiniti, pretrgatiwho breaks pays — sam pojej, kar si si skuhalbreak your neck! — veliko sreče!II [breik]nounzlom; razpoka; prekinitev, pavza, odmor; jasa; music sprememba glasu, mutiranje; presledek; vdolbina v zidu; pobeg iz ječe; American colloquially slučaj, napaka; figuratively dobra priložnostthe break of day — jutranji svit, zoraIII [breik]nounvrsta kočije, s katero se konji navadijo voziti; širok vagon -
11 cease
[si:s](to stop or (bring to an) end: They were ordered to cease firing; That department has ceased to exist; This foolishness must cease!; Cease this noise!) prenehati- ceaselessly* * *I [sí:z]1.intransitive verbnehati; (from, from doing) odnehati;2.transitive verbustaviti, končatiII [sí:z]nounprenehanje, ustavitevmilitary cease fire — ustavitev ognja -
12 cessation
[se'seiʃən](stopping or ceasing: the cessation of activities.) ustavitev, prenehanje* * *[seséišən]nounustavitev, prenehanje, zastanek -
13 clock
[klok] 1. noun1) (an instrument for measuring time, but not worn on the wrist like a watch: We have five clocks in our house; an alarm clock (= a clock with a ringing device for waking one up in the morning).) (stenska, namizna) ura2) (an instrument for measuring speed of a vehicle or distance travelled by a vehicle: My car has 120,000 miles on the clock.) števec2. verb(to register (a time) on a stopwatch etc.) meriti čas (s štoparico)- clockwork
- clock in
- out/on
- off
- clock up
- like clockwork
- round the clock* * *I [klɔk]noun(stenska, stolpna) ura; taksimeteraround the clock — dan in noč, nenehnowhat o'clock is it? — koliko je uraII [klɔk]transitive verbIII [klɔk]nounvezen okras na gležnju nogavice; hroščIV [klɔk]intransitive verb & transitive verbvaliti jajca; kokati -
14 constantly
-
15 cram
[kræm]past tense, past participle crammed - verb1) (to fill very full: The drawer was crammed with papers.) natlačiti2) (to push or force: He crammed food into his mouth.) basati3) (to prepare (someone) in a short time for an examination: He is being crammed for his university entrance exam.) naguliti se* * *I [kræm]1.transitive verb( with) napolniti, natrcati, natlačiti; (perjad) krmiti, pitati; ( into) vtepati; vbijati (v glavo);2.intransitive verbpreobjesti se; guliti seslang zlagati se; familiarly to cram down s.o.'s throat — nenehno komu pripominjati, vsiljevatiII [kræm]noungneča; guljenje; hrana za pitanje živali; slang neresnica, laž -
16 ding
[diŋ]intransitive verb & transitive verbzvoniti, doneti, ropotati; colloquially nenehno govoriti; colloquially zabičatito ding into s.o.'s ears — trobiti komu na ušesa -
17 drip-drop
[drípdrɔp]nounnenehno kapljanje -
18 ever
['evə] 1. adverb1) (at any time: Nobody ever visits us; She hardly ever writes; Have you ever ridden on an elephant?; If I ever / If ever I see him again I shall get my revenge; better than ever; the brightest star they had ever seen.) (sploh) kdaj2) (always; continually: They lived happily ever after; I've known her ever since she was a baby.) vedno3) (used for emphasis: The new doctor is ever so gentle; What ever shall I do?) tako; sploh•- ever-- evergreen 2. noun(an evergreen tree: Firs and pines are evergreens.) zimzelen- everlastingly
- evermore
- for ever / forever* * *[évə]adverbvedno, nenehno, vselej; večno; nekdaj, včasih, (sploh) kdajas ever — kakor hitro, bržkoever afterwards, ever since — odtlejarchaic ever and anon — tu in tamcolloquially ever so — še kako, zelowho (what, how, where, when) ever — kdo (kaj, kako, kje, kam, kdaj) le, že -
19 fire
1. noun1) (anything that is burning, whether accidentally or not: a warm fire in the kitchen; Several houses were destroyed in a fire.) ogenj2) (an apparatus for heating: a gas fire; an electric fire.) peč3) (the heat and light produced by burning: Fire is one of man's greatest benefits.) ogenj4) (enthusiasm: with fire in his heart.) gorečnost5) (attack by gunfire: The soldiers were under fire.) streljanje2. verb1) ((of china, pottery etc) to heat in an oven, or kiln, in order to harden and strengthen: The ceramic pots must be fired.) žgati2) (to make (someone) enthusiastic; to inspire: The story fired his imagination.) podžigati3) (to operate (a gun etc) by discharging a bullet etc from it: He fired his revolver three times.) ustreliti4) (to send out or discharge (a bullet etc) from a gun etc: He fired three bullets at the target.) sprožiti, izstreliti5) ((often with at or on) to aim and operate a gun at; to shoot at: They suddenly fired on us; She fired at the target.) streljati na, v6) (to send away someone from his/her job; to dismiss: He was fired from his last job for being late.) odpustiti•- firearm
- fire-brigade
- fire-cracker
- fire-engine
- fire-escape
- fire-extinguisher
- fire-guard
- fireman
- fireplace
- fireproof
- fireside
- fire-station
- firewood
- firework
- firing-squad
- catch fire
- on fire
- open fire
- play with fire
- set fire to something / set something on fire
- set fire to / set something on fire
- set fire to something / set on fire
- set fire to / set on fire
- under fire* * *I [fáiə]nounogenj, plamen, požar; streljanje; figuratively gorečnost, navdušenje, vnema, razburjenje; vročica; pekel; smrt na grmadito add fuel to the fire — prilivati olje v ogenj; poslabšati; razpihovati strastimedicine St. Anthony's fire — šena burnt child dreads the fire — kdor se opeče, je drugič previdenfire control — stolp, s katerega vodijo streljanje; boj proti gozdnim požaromto pour oil on fire — prilivati olje na ogenj, razdražiti, podpihovatito set on fire, to set fire to — zažgati, prižgatimilitary blind fire — streljanje brez cilja, na slepoto keep up a fire — vzdrževati ogenj; nenehno obstreljevatithere's no smoke without fire — kjer je dim, je tudi ogenj; iz nič ni ničto set the Thames on fire — narediti nekaj izrednega, iznajti smodnikrunning fire — salva strelov; zapovrstni napadi kritikeII [fáiə]1.transitive verbzanetiti, zažgati; izžigati; kuriti nalagati; (at, upon) streljati; rdeče barvati; slang ( from) odpustiti, spoditi;2.intransitive verbzanetiti, osmoditi, razbeliti semilitary to fire salute — izstreliti salvoto fire with s.th. — navdušiti za kaj -
20 first
[fə:st] 1. adjective, adverb(before all others in place, time or rank: the first person to arrive; The boy spoke first.) prvi2. adverb(before doing anything else: `Shall we eat now?' `Wash your hands first!) najprej3. noun(the person, animal etc that does something before any other person, animal etc: the first to arrive.) prvi- firstly- first aid
- first-born
- first-class
- first-hand
- first-rate
- at first
- at first hand
- first and foremost
- first of all* * *I [fə:st]adjective ( firstly adverb)prvi, najzgodnejši, prvovrstenAmerican first board — začetni tečajfirst floor British English prvo nadstropje, American pritličjeAmerican first, last and all the time — nenehno, neomajnoAmerican first lady — prezidentova ženafirst name — krstno, dano imefirst thing — na prvem mestu; colloquially navsezgodajII [fə:st]adverbprvič; najprej, predvsem; prejfirst come first served — kdor prej pride, prej meljeIII [fə:st]nounzačetek; prva stopnja; prvi; prvi razred; music prvi glas; prvi v mesecu; plural prvovrstno blago; railway vagon prvega razredacommerce the first of exchange — prva menica
- 1
- 2
См. также в других словарях:
nenéhen — hna o prid. (ẹ̑) 1. ki je, obstaja brez prenehanja: nenehen boj za pravico; živela je v nenehnem strahu; delajo v nenehnem trušču; nenehna bolečina; biti v nenehni napetosti, pripravljenosti 2. ekspr. pogost, pogosten: nenehni napadi kašlja;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cigumíganje — a s (ȋ) slabš. igranje na godalo: nenehno cigumiganje gosli … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Dámoklejev — in Damokléjev a o prid. (ȃ; ẹ̑) v zvezi Damoklejev meč nenehno preteča nevarnost: možna izključitev iz šole je bila takrat zanj Damoklejev meč / nad glavo mu visi Damoklejev meč … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drobníčiti — im nedov. (í ȋ) ekspr., redko živahno se oglašati s kratkimi glasovi; drobiti: sinice čez dan nenehno drobničijo s svojim cicanjem (M. Kranjec) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dŕzati — am nedov. (r̄ ȓ) 1. gozd. odstranjevati lubje in ličje z debla, ko ni muževno: delavci so drzali okroglice / drzati les odstranjevati ličje z olupljenega lesa 2. redko grebsti, kopati: konji nenehno drzajo s kopiti po tleh; drzati listje izpod… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gréti — gréjem nedov. (ẹ ẹ̑) 1. oddajati, dajati toploto: peč dobro greje; sonce že greje / kožuh, odeja greje varuje, ščiti pred mrazom / brezoseb. zunaj zelo greje je toplo, vroče // preh. povzročati občutek toplote: ogenj nas je prijetno grel; sonce … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kolébanje — a s (ẹ̄) glagolnik od kolebati: kolebanje cen, temperature / to njeno nenehno kolebanje ga spravlja v slabo voljo / kolebanje telovadca na drogu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kontaktíranje — a s (ȋ) glagolnik od kontaktirati: njegovo delo zahteva nenehno kontaktiranje z ljudmi / oblike kontaktiranja so različne … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mèč — mêča m (ȅ é) 1. orožje z držajem in dolgim ravnim rezilom za sekanje in vbadanje: meč se sveti; izdreti, izvleči meč; nositi meč; vitez si je opasal meč; potegniti meč iz nožnice; prijeti za meč; zamahniti z golim mečem; krvav meč; oster meč;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
navzóč — tudi navzòč óča e prid. (ọ̄ ọ; ȍ ọ) ki je v določenem času na določenem mestu: navzoči odborniki so predlog sprejeli; ekspr. bil sem osebno navzoč / v povedni rabi, z oslabljenim pomenom: inšpektor je bil navzoč pri pouku matematike; na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oménjanje — a s (ẹ) glagolnik od omenjati: pri omenjanju njegovega imena je zardela / motilo ga je nenehno omenjanje, da so igro izgubili … Slovar slovenskega knjižnega jezika