-
1 first
[fə:st] 1. adjective, adverb(before all others in place, time or rank: the first person to arrive; The boy spoke first.) prvi2. adverb(before doing anything else: `Shall we eat now?' `Wash your hands first!) najprej3. noun(the person, animal etc that does something before any other person, animal etc: the first to arrive.) prvi- firstly- first aid
- first-born
- first-class
- first-hand
- first-rate
- at first
- at first hand
- first and foremost
- first of all* * *I [fə:st]adjective ( firstly adverb)prvi, najzgodnejši, prvovrstenAmerican first board — začetni tečajfirst floor British English prvo nadstropje, American pritličjeAmerican first, last and all the time — nenehno, neomajnoAmerican first lady — prezidentova ženafirst name — krstno, dano imefirst thing — na prvem mestu; colloquially navsezgodajII [fə:st]adverbprvič; najprej, predvsem; prejfirst come first served — kdor prej pride, prej meljeIII [fə:st]nounzačetek; prva stopnja; prvi; prvi razred; music prvi glas; prvi v mesecu; plural prvovrstno blago; railway vagon prvega razredacommerce the first of exchange — prva menica -
2 primarily
adverb (chiefly; in the first place: I wrote the play primarily as a protest, and only secondarily as entertainment.) najprej, predvsem* * *[práimərili]adverbnajprej, prvotno, prvenstveno, osnovno, glavno -
3 shirt
[ʃə:t](a kind of garment worn on the upper part of the body: a casual shirt; a short-sleeved shirt; She wore black jeans and a white shirt.) srajca* * *I [šə:t]noun(moška) srajca; spodnja srajca; ženska bluza z ovratnikom in manšetami; moška nočna srajcastripped to the shirt, in one's shirt — v (sami) srajci; figuratively vsega oropan, brez vseganear is my shirt, but nearer is my skin figuratively najprej sem jaz, nato pa (šele) drugi; bog je najprej sebi brado ustvarilto get s.o.'s shirt out slang figuratively razjeziti kogato give s.o. a wet shirt slang koga takó utruditi z delom, da se oznojihe has not a shirt to his name — on je velik revež, nima ničesarto keep one's shirt on slang ne se razburjati, obvladati se, brzdati seto put one's shirt on (upon) — vse, tudi zadnji svoj dinar staviti (na konja itd.)II [šə:t]transitive verbobleči komu srajco; figuratively obleči, ogrniti, pokritito shirt o.s. — obleči si srajco -
4 soonest
[sú:nist]adverbnajprej; najhitreje; najrajšiat the soonest — čim prej, kar najprej, čim hitreje možno, kar najhitrejeleast said soonest mended — preveč govoriti ni dobro; čim manj besed, tem prej se bo stvar poravnalawhich would you soonest lose, an eye or a leg? — kaj bi rajši izgubili, oko ali nogo? -
5 uppermost
adjective (highest: in the uppermost room of the castle.) najvišji* * *[ʌpəmoust]1.adjectivenajgornji, najvišji; gornji (tok reke); figuratively prevladujoč, glavni, najvažnejši; prvito come uppermost — dobiti premoč, nadvladatito be uppermost — imeti premoč, nadvlado;2.adverbnajviše, čisto zgoraj, na vrhu; najprej, na prvem mestuI said whatever came uppermost in my mind — rekel sem, kar mi je najprej padlo v glavo -
6 at
[æt]( showing)1) (position: They are not at home; She lives at 33 Forest Road) v, na2) (direction: He looked at her; She shouted at the boys.) na, proti3) (time: He arrived at ten o'clock; The children came at the sound of the bell.) ob4) (state or occupation: The countries are at war; She is at work.) v, na5) (pace or speed: He drove at 120 kilometres per hour.) na6) (cost: bread at $1.20 a loaf.) po•- at all* * *[æt, ət]prepositionob, pri, zraven; proti, k, v, na; zato aim at s.th. — meriti na kajall at once — nenadoma, nepričakovano, ko strela z jasnega nebato be at s.th. — ukvarjati se s čimat the bottom — na dnu, spodajto receive s.th. at s.o.'s hands — dobiti kaj od kogato be hard at s.th. — naporno delati, truditi se s čimto laugh at s.o. — posmehovati se komuat loggerheads — v sporu, sprtat most — največ, kvečjemunot at all — sploh ne; prosim (kot odgovor na thank you)at one — složno, sporazumnoat school — v šoli, pri poukuat sight — na pogled, po videzuat stake — v nevarnosti, na kockiat that — vrh tega, poleg tega; kljub temuwhat are you at? — kaj počneš? -
7 beforehand
adverb (before the time when something else is done: If you're coming, let me know beforehand.) vnaprej* * *[bifɔ:hænd]adverbvnaprej; najprej, predhodno; prezgodajto be beforehand with — prehiteti koga, prestreči kogabeforehand with the world — v dobrih razmerah, z denarjem v žepu -
8 charity
[' ærəti]plural - charities; noun1) (kindness (especially in giving money to poor people): She gave clothes to the gypsies out of charity.) usmiljenje2) (an organization set up to collect money for the needy, for medical research etc: Many charities sent money to help the victims of the disaster.) dobrodelna ustanova•- charitably* * *[čaeriti]noundobrodelnost, dobrotljivost, usmiljenje; miloščina; dobrodelna ustanovaas cold as charity — hladen, brezčutenfor charity, for charity's sake — zastonj -
9 coat
[kəut] 1. noun1) (an item of outdoor clothing, with sleeves, that covers from the shoulders usually to the knees: a coat and hat.) plašč2) (a jacket: a man's coat and trousers.) suknjič3) (the hair or wool of an animal: Some dogs have smooth coats.) dlaka4) (a covering (eg of paint): This wall will need two coats of paint.) premaz2. verb(to cover: She coated the biscuits with chocolate.) preliti- coating- coat of arms* * *I [kóut]nounsuknja, površnik, plašč, jopič; pokrov; prevleka, obloga, omet, opaž, plast, premaz; koža, dlaka, perje; medicine mrena, opna, kožicato baste s.o.'s coat — nabunkati, pretepsti kogato dust a coat for s.o. — pretepsti kogacoat of mail — železna srajca, oklepnear is my coat but nearer is my skin — vsak je sebi najbližji, bog je najprej sebi brado ustvarilto turn one's coat — izneveriti se, postati odpadnik, po vetru se obračatito take off one's coat to (the) work — zavihati rokave, lotiti se delaII [kout]transitive verb( with) pokriti, ogrniti, obložiti, prevleči; premazati, prepleskati -
10 devil
['devl]1) (the spirit of evil; Satan: He does not worship God - he worships the Devil.) vrag2) (any evil or wicked spirit or person: That woman is a devil!) hudič3) (a person who is bad or disapproved of: She's a lazy devil.) vrag4) (an unfortunate person for whom one feels pity: Poor devils! I feel really sorry for them.) revež* * *I [dévl]nounvrag, hudobec, zli duh; hudobnež; nesrečnež, revež; stroj za trganje krp; močno začinjena jedbetween the devil and the deep sea — med dvema ognjema, med Scilo in Karibdodevil's advocate — zagovornik zla, tisti, ki dela medvedjo uslugodevil's books — karte, hudičeve podobicewhat comes under the devil's back, goes under his belly — kar si pridobimo po krivici, nam ne prinese koristi; kar hudič prikveka, nima tekato hold a candle to the devil — pomagati hudobnežu, sodelovati pri zločinuzoology colloquially devil's darning needle — kačji pastirdevil's delight — pretep, prepiras the devil likes Holy Water — sploh ne, prav ničlucky devil — srečnik, -nicathe devil of a — velikanski; ogromno, neznanskoto paint the devil blacker than he is — smatrati za slabše kakor je v resnici; risati hudiča na stenothe devil to pay — velika neprijetnost, splošno razburjenjemilitary slang devil's piano — strojnicato play the devil with — nevarno poškodovati, uničiti, slabo s kom ravnatiprinter's devil — tiskarski vajenec; tiskarjev kurirpull devil, pull baker — see bakerII [dévl]intransitive verb & transitive verbgarirati, ocvreti in začiniti; opravljati podrejeno delo za drugega; garati; trgati krpe (stroj)to devil s.o. — prisiliti koga, da gara za druge -
11 foremost
['fo:moust](most famous or important: the foremost modern artist.) najvidnejši* * *I [fɔ:moust]adjectivenajsprednejši, najodličnejši, glavenII [fɔ:moust]adverbpredvsem, najprejfirst and foremost — na prvem mestu, predvsem -
12 home
[həum] 1. noun1) (the house, town, country etc where a person etc usually lives: I work in London but my home is in Bournemouth; When I retire, I'll make my home in Bournemouth; Africa is the home of the lion; We'll have to find a home for the kitten.) dom2) (the place from which a person, thing etc comes originally: America is the home of jazz.) domovina3) (a place where children without parents, old people, people who are ill etc live and are looked after: an old folk's home; a nursing home.) dom4) (a place where people stay while they are working: a nurses' home.) dom5) (a house: Crumpy Construction build fine homes for fine people; He invited me round to his home.) stanovanje, hiša2. adjective1) (of a person's home or family: home comforts.) domač2) (of the country etc where a person lives: home produce.) domač3) ((in football) playing or played on a team's own ground: the home team; a home game.) domač3. adverb1) (to a person's home: I'm going home now; Hallo - I'm home!) domov, doma2) (completely; to the place, position etc a thing is intended to be: He drove the nail home; Few of his punches went home; These photographs of the war brought home to me the suffering of the soldiers.) na cilj; do srca•- homeless- homely
- homeliness
- homing
- home-coming
- home-grown
- homeland
- home-made
- home rule
- homesick
- homesickness
- homestead
- home truth
- homeward
- homewards
- homeward
- homework
- at home
- be/feel at home
- home in on
- leave home
- make oneself at home
- nothing to write home about* * *I [hóum]adjectivedomač, hišni, doma narejen; notranji; točen, odličen; primeren (opomba)Home Guard — rezervna vojska na domačih tleh med 2. svetovno vojnoII [hóum]adverbdoma, domov; na cilj, na cilju; v srce, točnoto bring a crime home to s.o. — dokazati komu zločinto bring s.th. home to s.o. — prepričati koga o čem, predočiti, dokazati komufiguratively to come home to — ganiti, občutiti, priti do srcacurses come home to roost — kdor drugemu jemlje čast, jo sam izgubito drive s.th. home to s.o. — prigovarjati, prepričevati kogato hit ( —ali strike) home — v živo zadeti, pravo zadetito see s.o. home — spremiti koga domovIII [hóum]noundom, domačija, stanovanje; domovina; zavetišče; figuratively domača streha; sport figuratively ciljat home — doma, v domoviniat home in ( —ali on, with) — vajen česa, doma (v računstvu)away from home — odsoten, odpotoval, v tujinicharity begins at home — vsakdo je samemu sebi najbližji, bog je najprej sebi brado ustvarilnot at home to — ne biti doma za goste, ne sprejemati gostovlong ( —ali last) home — zadnji dom, grobto draw to one's long home — bližati se koncu, umiratito eat s.o. out of the house and home — spraviti koga ob vse, živeti na tuj računto make o.s. at home — biti kakor doma, vgnezditi se pri komto make s.o. feel at home — potruditi se, da se kdo počuti kot domaIV [hóum]intransitive verb & transitive verbvrniti se domov, pripeljati domov, spraviti pod streho; voditi pristanek letala z radarjem -
13 instance
['instəns](an example, especially of a condition or circumstance: As a social worker, he saw many instances of extreme poverty.) primer* * *I [ínstəns]nounprimer, prilika; prošnja; juridically instancain the first instance — v prvi instanci, v prvi stopnji; figuratively najprejin the last instance — v zadnji instanci; figuratively na koncuII [ínstəns]transitive verbnavesti, navajati (kot primer) -
14 precede
[pri'si:d](to go, happen etc before: She preceded him into the room.) iti pred kom; zgoditi se pred čim- precedent
- preceding* * *[pri:sí:d]transitive verb & intransitive verbiti pred kom (čim), biti pred kom (čim), zgoditi se pred čim; imeti prednostto be preceded by ( —ali with) — slediti komu (čemu), iti za kom (čim)repentance must precede pardon — najprej kes, potem odpuščanje -
15 sight
1. noun1) (the act or power of seeing: The blind man had lost his sight in the war.) vid2) (the area within which things can be seen by someone: The boat was within sight of land; The end of our troubles is in sight.) vidik3) (something worth seeing: She took her visitors to see the sights of London.) znamenitost4) (a view or glimpse.) prizor5) (something seen that is unusual, ridiculous, shocking etc: She's quite a sight in that hat.) nenavaden prizor6) ((on a gun etc) an apparatus to guide the eye in taking aim: Where is the sight on a rifle?) muha2. verb1) (to get a view of; to see suddenly: We sighted the coast as dawn broke.) opaziti2) (to look at (something) through the sight of a gun: He sighted his prey and pulled the trigger.) nameriti•- sight-seer
- catch sight of
- lose sight of* * *I [sáit]nounvid, figuratively oko, doseg oči; vidik, dogled, pogled, ogled; prizor, ogleda vredna znamenitost; plural znamenitosti ( of a town kakega mesta); colloquially nenavaden ali žalosten pogled (prizor), grda zunanjost, strašilo; muha (na puški), merjenje, viziranje; photography iskalo; colloquially masa, množina, kup; American slang šansain sight — v bližini, na dosegu, na dogleduat (first) sight — na prvi pogled, brez pripraveout of sight — iz vida, zunaj obzorjawithin sight of — v vidiku, v vidua (long) sight colloquially (zelo) mnogo ( of money denarja)a sight for sore eyes — zelo prijeten prizor (pogled), privlačna osebasight unseen figuratively maček v žaklju; kupljen na slepothe loss of sight — izguba vida; oslepitevsecond sight figuratively preroški darout of my sight! — izgubi se mi izpred oči!out of sight out of mind — daleč od oči, daleč od srcait is a sight better than it was — mnogo bolje je, kot je biloit was quite a sight! — bil je to prizor za bogove!to catch sight of — zagledati, ugledati (koga, kaj)to find favour in s.o.'s sight — pridobiti si naklonjenost koga, prikupiti se, ugajati komuto get sight of s.o. — zagledati, opaziti kogato heave in sight — pojavljati se, prikazovati se, postajati videnwhat a sight you look! — kakšen pa si!, kot strašilo si videti!to lose sight of — izgubiti iz vida, ne več videti, figuratively pozabitito make a sight of oneself — smešno se obleči, osmešiti seto play (to sing) at sight — igrati na prvi pogled, brez pripraveto put out of sight — skriti, ne posvečati pozornostito see the sights — videti, ogledati si znamenitostito take a sight — nameriti, ciljati; obrniti pogledto take a sight at s.o. slang osle pokazati komuII [sáit]transitive verbzagledati, ugledati, opaziti, opazovati, ogledovati; meriti višino zvezde; vzeti na muho, pomeriti na, ciljati, vizirati; commerce predložiti ali akceptirati (menico); transitive verb vizirati, ciljatiyou should sight before you shoot — najprej pomeri (premisli), nato ustreli (stori) -
16 skin
[skin] 1. noun1) (the natural outer covering of an animal or person: She couldn't stand the feel of wool against her skin; A snake can shed its skin.) koža2) (a thin outer layer, as on a fruit: a banana-skin; onion-skins.) lupina3) (a (thin) film or layer that forms on a liquid: Boiled milk often has a skin on it.) koža2. verb(to remove the skin from: He skinned and cooked the rabbit.) odreti- skin flick
- skin-tight
- by the skin of one's teeth* * *I [skin]noun(človeška) koža; anatomy sloj kože; živalska koža, krzno; meh (za vino); slang pivo; slang konj, kljuse; jocosely fant; slang lopov, slepar; botany kožica, luščina, lupina; površina; nautical lesena ali železna oblogathe outer skin — pokožnica, koža vrhnjica, epidermagold-beater's skin — tanka membrana, v kateri se pri kovanju ločujejo lističi zlatawith a whole skin — s celo kožo, nepoškodovanto be in bad skin figuratively biti slabe voljehe is only (he is nothing but) skin and bone — sama kost in koža ga je, zelo mršav jeto escape by the skin of one's teeth — za las odnesti zdravo (celo) kožo, uiti nevarnostiit gets under my skin figuratively colloquially jezi me, razburja meto get under one's skin colloquially iti komu na živce, jeziti (boleti) kogahe has a thick skin — on ima debelo, neobčutljivo kožo, naravoto jump (to leap) out of one's skin figuratively skočiti iz kože, biti ves iz sebe (od veselja, od nestrpnosti, od jeze itd.)to save one's skin, to come (to get) off with a whole skin — célo, zdravo kožo odnestinear is my shirt, nearer my skin figuratively bog je najprej sebi brado ustvaril; vsak je sebi najbližjiII [skin]transitive verb & intransitive verbdati iz kože, odreti; odrgniti, oguliti si kožo; olupiti; slang odreti, prevarati, oslepariti, izropati; American colloquially prekositi; colloquially sleči tesno obleko; prekriti s kožo ( over)to skin alive — živega iz kože dati, figuratively popolnoma potolči, premagatito skin a flint figuratively zelo skopariti, biti zelo skopuški (stiskaški) v vsem -
17 smoke
[sməuk] 1. noun1) (the cloudlike gases and particles of soot given off by something which is burning: Smoke was coming out of the chimney; He puffed cigarette smoke into my face.) dim2) (an act of smoking (a cigarette etc): I came outside for a smoke.) kajenje2. verb1) (to give off smoke.) kaditi2) (to draw in and puff out the smoke from (a cigarette etc): I don't smoke, but he smokes cigars.) kaditi3) (to dry, cure, preserve (ham, fish etc) by hanging it in smoke.) dimiti•- smoked- smokeless
- smoker
- smoking
- smoky
- smoke detector
- smokescreen
- go up in smoke* * *I [smóuk]noundim, oblak dima; sopara; figuratively megla, koprena; familiarly cigareta, cigaralike smoke slang kot veter (hitro), hipoma, naenkrat; brez težav, gladkofrom smoke into smother — iz slabega v slabše, z dežja pod kapthere is no smoke without fire — kjer je dim, je tudi ogenjthat's all smoke slang vse to so same prazne besedeto end (to go up) in smoke figuratively razbliniti se, razpršiti se v dim, v ničit will all end in a smoke — vse se bo razblinilo v nič, iz vsega tega ne bo ničwe're getting on like smoke slang to gre kot namazanoII [smóuk]intransitive verb & transitive verbkaditi (tobak, pipo itd.); kaditi se, dimiti (se) ( with od); čaditi (se), okaditi (se); pariti (se); završeti; obsolete slutiti, domnevati; sušiti v dimu, prekajevati, prekaditi, dati okus po dimu; pregnati (razkužiti, uničiti) z dimom; British English obsolete drážiti, nagajati, imeti za norca (koga)to smoke like chimney figuratively kaditi kot Turek, biti strasten kadilecI soon began to smoke that something was wrong — kmalu sem zasumil, da nekaj ni v redu (da je nekaj narobe)I was the first to smoke him figuratively meni se je najprej zbudil sum o njem; prvi sem ga spregledalhe has smoked himself sick — toliko je kadil, da mu je postalo slaboput that in your pipe and smoke it figuratively tu imaš nekaj, o čemer lahko razmišljaš -
18 start
I 1. verb1) (to leave or begin a journey: We shall have to start at 5.30 a.m. in order to get to the boat in time.) oditi2) (to begin: He starts working at six o'clock every morning; She started to cry; She starts her new job next week; Haven't you started (on) your meal yet?; What time does the play start?) začeti3) (to (cause an engine etc to) begin to work: I can't start the car; The car won't start; The clock stopped but I started it again.) pognati v tek4) (to cause something to begin or begin happening etc: One of the students decided to start a college magazine.) osnovati2. noun1) (the beginning of an activity, journey, race etc: I told him at the start that his idea would not succeed; The runners lined up at the start; He stayed in the lead after a good start; I shall have to make a start on that work.) start, začetek2) (in a race etc, the advantage of beginning before or further forward than others, or the amount of time, distance etc gained through this: The youngest child in the race got a start of five metres; The driver of the stolen car already had twenty minutes' start before the police began the pursuit.) prednost•- starter- starting-point
- for a start
- get off to a good
- bad start
- start off
- start out
- start up
- to start with II 1. verb(to jump or jerk suddenly because of fright, surprise etc: The sudden noise made me start.) zdrzniti se2. noun1) (a sudden movement of the body: He gave a start of surprise.) trzaj2) (a shock: What a start the news gave me!) presenečenje* * *I [sta:t]nounstart, odhod; aeronautics vzlet; startna točka; možnost za start; znak za start; začetek; sport prednost; trzaj, zdrznjenje, planitev kvišku; izbruh; presenečenje; začasen napor; naključje, slučajat the start — v začetku, skraja, sprvastart of fancy figuratively muha, domislekfalse start sport figuratively napačen starta rum start colloquially veliko presenečenjeto appear at the start sport pojaviti se na startu, iti na startto give s.o. a start (in life) — pomagati komu pri startu v življenjeto give s.o. a start — prestrašiti kogaI can give him 10 yards start and beat him (in the race) — lahko mu dam 10 jardov prednosti in ga premagam (v teku)to work by fits and starts — delati s pogostnimi presledki (neredno, neenakomerno)II [sta:t]1.intransitive verbiti (kreniti) na pot, odpotovati ( for v); oditi, odpeljati (vlak); sport startati; izhajati ( from iz); trzniti, zdrzniti se, predramiti se, (po)skočiti, planiti; ostrmeti, osupniti (at ob); izbuljiti se (oči), izskočiti; zrahljati se, popustiti (žebelj); zviti se, skočiti iz svojega položaja (les); American slang iskati, začeti prepir;2.transitive verbzačeti (kaj), povzročiti, pognati ali spustiti v tek; osnovati; preplašiti (divjad); izpahniti; pretočiti (tekočino) iz soda, izprazniti; sport dati (tekaču) znak za start; aeronautics dati (letalu) znak za vzlet; oživiti, poklicati (kaj) v življenje; zrahljati, omajati (žebelj); odpreti (trgovino); pomagati komu, da kaj začne, nagnati (koga) k čemu; figuratively širiti (novice), sprožiti (vprašanje)to start with — za začetek, najprej, predvsemto start agitation American colloquially povzročiti nemireto start after s.o. — oditi za kom, zasledovati kogato start back — umakniti se nazaj, ustrašiti seit was not your business, to start with — predvsem se vas to ni tikaloto start s.o. in business — uvesti koga v (neki) poselto start to one's feet — skočiti, planiti na nogeto start an engine — pognati, spraviti v tek strojto start a hare — prepoditi, preplašiti zajcato start for school — odpraviti se, iti v šoloto start on a thing — začeti neko stvar, lotiti se česawhen do you start? — kdaj odrinete (odpotujete)? -
19 try
1. verb1) (to attempt or make an effort (to do, get etc): He tried to answer the questions; Let's try and climb that tree!) poskusiti2) (to test; to make an experiment (with) in order to find out whether something will be successful, satisfactory etc: She tried washing her hair with a new shampoo; Try one of these sweets.) preizkusiti3) (to judge (someone or their case) in a court of law: The prisoners were tried for murder.) postaviti pred sodišče4) (to test the limits of; to strain: You are trying my patience.) preizkušati2. noun1) (an attempt or effort: Have a try (at the exam). I'm sure you will pass.) poskus2) (in rugby football, an act of putting the ball on the ground behind the opponents' goal-line: Our team scored three tries.) poskus•- trier- trying
- try on
- try out* * *I [trái]nouncolloquially poskus, eksperiment; poskušnja; preizkušnjato have a try at s.th. — poskusiti kaj, napraviti poskus s čimhe had a good try — poskušal je, kolikor je mogelII [trái]transitive verbposkusiti, lotiti se, začeti; preizkusiti, raziskati; pokusiti (jed); ugotoviti (kaj) s poskusom, eksperimentirati z; juridically (sodno) preiskovati (primer), zasliševati, izpraševati pred sodiščem; soditi, voditi sodni postopek, postaviti pred sodišče ( for zaradi); odločiti, rešiti (spor, vprašanje); (po)skušati (kaj izvesti, doseči); (večinoma try up) (pre)čistiti, rafinirati (kovine, olje itd.), rektificirati (špirit), stopiti (mast, loj itd.); prenapenjati, utrujati (oči), mučiti, preveč zahtevati od, staviti na hudo preizkušnjo; (večinoma try up) tesati, strugati, stružiti, rezljati; intransitive verb poskusiti, napraviti poskus; truditi se ( for za), prizadevati si, mučiti se(at z)a tried friend — zvest, zanesljiv prijateljgo and try! — poskusi!try again! — poskusi še enkrat!try and repeat! colloquially poskusi ponoviti!I'll try my best ( —ali my hardest) — skušal bom napraviti vse, kar bo v moji močito try one's hand at — preizkusiti svojo spretnost v, poskusiti sevto be tried for one's life — biti sojen (biti pred sodiščem) zaradi zločina, ki se lahko kaznuje s smrtjoto try it on s.o. slang skušati koga prelisičitito try it on the dog figuratively koga uporabiti za poskusnega kunca; igrati gledališko igro za poskušnjo najprej na deželiI was afraid he was going to try s.th. wild — bal sem se, da bo napravil kako neumnostto try one's luck with s.o. — poskusiti svojo srečo pri komhe tried hard for a job — zelo si je prizadeval, da bi dobil (kako) delo (službo)try the ice before you skate figuratively premisli, preden kaj storiš!; -
20 upper
1. adjective(higher in position, rank etc: the upper floors of the building; He has a scar on his upper lip.) zgornji2. noun((usually in plural) the part of a shoe above the sole: There's a crack in the upper.) gornje usnje (čevlja)3. adverb(in the highest place or position: Thoughts of him were upper-most in her mind.) najprej- get/have the upper hand of/over someone
- get/have the upper hand* * *I [ʌpə]adjectivegornji, višji; figuratively višji, vzvišenejšiupper circle theatre drugi balkon, druga vrstaupper crust — skorja (kruha itd.), American slang premožni sloji družbeupper dog slang zmagovalecupper hand — premoč, nadvladaupper storey — gornje nadstropje; figuratively glava, pamet, možganithe upper ten (thousand) — plemstvo, aristokracija, bogataši in visoka družbaupper works nautical deli ladje nad vodno površinoto get the upper hand — dobiti premoč, zmagati, nadvladati; dobiti prvenstvoII [ʌpə]nountechnical gornje usnje (čevlja); colloquially zgornje ležišče (v spalnem vozu); medicine gornja čeljust, gornja proteza; plural gamaše iz blagato be (down) on one's uppers — strgati čevlje, figuratively biti popolnoma brez sredstev
- 1
- 2
См. также в других словарях:
nàjprej — tudi nájprej in nàjpréj tudi nájpréj prisl. (ȁ; ȃ; ȁ ẹ̑; ȃ ẹ̑) 1. izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku: najprej premisli, potem začni delati; najprej se upira, nazadnje se vda / najprej moram blago videti, potem bom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bóg — á m, daj. ed. stil. bogú; mn. bogóvi; im., tož. dv. bogóva in bogá (ọ̑) 1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bráda — e stil. é ž, rod. mn. brád (á) 1. spodnji del obraza: podpirati si brado; zapet do brade; z brado pridržati šal; gola, koščena, okrogla brada; jamica na bradi 2. dlakava rast na obrazu: brada mu raste, sega do pasa; briti, gladiti, nositi brado;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potém — in potèm prisl. (ẹ̑; ȅ) l. 1. izraža, da se dejanje zgodi a) po krajšem ali daljšem presledku: kaj sta se potem pogovarjala, pa res ne vem; to ti bom že potem povedal; zdaj nimam časa, pridi potem; potem se več let nista srečala / dan potem je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sám — 1 a o tudi ó zaim. (ȃ á) 1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi: vsi so odšli, spet sem sam; želel je biti sam z njo; ostali smo sami sredi gozda; pohiti, otroka sem pustila samega; našel jo je samo doma; čisto, ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šelè — tudi šèle prisl. (ȅ; ȅ) 1. izraža, da je čas, v katerem dejanje nastopi, poznejši, kot se pričakuje: za neprijetno novico je izvedel šele naslednji dan; šele danes mi je to povedal; obiskal nas bo šele za novo leto; vrnil se je šele okrog… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štálica — e ž (á) nižje pog. hlevček: v štalici je imela zajce ∙ najprej štalica, potem kravica najprej je treba imeti stanovanje, materialno osnovo, potem se šele poročiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ustváriti — im dov. (á ā) 1. s svojo dejavnostjo narediti, da kaj nastane: ustvariti robota / v različnih religijah človeka, svet je ustvaril bog / ustvariti velik industrijski kompleks / ustvariti dohodek; ustvariti si veliko premoženje / ustvariti novo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
začéti — čnèm dov., začél; nam. začét in začèt (ẹ ȅ) 1. izraža začetek opravljanja kakega dela, kake dejavnosti a) z nedoločnikom: začeti delati, govoriti, peti; začeti korakati, plesati; preštevati so jih začeli od leve proti desni / začeti hoditi v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zatém — in zatèm prisl. (ẹ̑; ȅ) 1. izraža, da se dejanje zgodi v času po predhodnem dejanju: vrgel se je nanj. Hip zatem je počila puška; najprej sta se pozdravila in šele zatem ga je povabil v hišo; iz hiše se je zaslišal mladosten glas. Kmalu zatem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovene pronouns — Substantival Pronoun= Substantival pronouns can replace a noun in a sentence; this is, as opposed to, say, an adjective or an adverb.Personal PronounA personal pronoun denotes the speaker ( I ), the addressee ( you ) or a third person ( it ).… … Wikipedia