-
1 reverse
[rə'və:s] 1. verb1) (to move backwards or in the opposite direction to normal: He reversed (the car) into the garage; He reversed the film through the projector.) peljati vzvratno; (za)vrteti nazaj2) (to put into the opposite position, state, order etc: This jacket can be reversed (= worn inside out).) obrniti3) (to change (a decision, policy etc) to the exact opposite: The man was found guilty, but the judges in the appeal court reversed the decision.) preklicati2. noun1) (( also adjective) (the) opposite: `Are you hungry?' `Quite the reverse - I've eaten far too much!'; I take the reverse point of view.) nasprotno; nasproten2) (a defeat; a piece of bad luck.) nesreča, smola3) ((a mechanism eg one of the gears of a car etc which makes something move in) a backwards direction or a direction opposite to normal: He put the car into reverse; ( also adjective) a reverse gear.) vzvratna prestava4) (( also adjective) (of) the back of a coin, medal etc: the reverse (side) of a coin.) hrbtna stran (kovanca)•- reversal- reversed
- reversible
- reverse the charges* * *I [rivɜ:s]nounnasprotje, nasprotna stran; ovira; zadnja stran (kovanca); zla usoda, nesreča, nezgoda; military poraz (tudi figuratively); motoring povratna vožnja, vožnja nazajto take in reverse military napasti v hrbetto meet with a reverse — doživeti, pretrpeti porazII [rivɜ:s]transitive verb & intransitive verbobrniti (se), preokreniti (se), zasukati (se); prevrniti, postaviti na glavo, popolnoma spremeniti; preklicati, ukiniti, razveljaviti (sodbo); technical premikati (se) nazaj ali v nasprotno smer, spremeniti smer; motoring voziti nazaj (ritensko); uporabiti nasproten postopek (sredstvo, politiko)to reverse arms military nositi puško itd. s cevjo obrnjeno navzdolto reverse one's opinion, one's policy — popolnoma spremeniti svoje mnenje, svojo politikoIII [rivɜ:s]adjective ( reversely adverb)obrnjen, prevrnjen; nasproten, narobenreverse fire military ogenj, ki je usmerjen na zaledje ali na utrdbe v zaledjureverse side — zadnja, hrbtna stran -
2 counter
I noun 0. see count II II 1. adverb((with to) in the opposite direction or manner to: The election is running counter to the forecasts.) nasprotno2. verb(to meet or answer (a stroke or move etc by another): He successfully countered all criticisms.) ubraniti se- counter-III noun(a kind of table or surface on which goods are laid: Can you get me some sweets from the confectionery counter?) pult* * *I [káuntə]nounračunar; technical števec, brzinomer, računalo; žeton, igralna znamka; prodajna miza, pult, poslovalna miza; okence; figura v igri damato serve behind the counter — biti prodajalec, -lkaunder the counter — tajno, skritoII [káuntə]nounnasprotni udarec; napačna sled psaIII [káuntə]transitive verbodvrniti; ugovarjati; nazaj udariti, kljubovati; narediti nasprotno potezoIV [káuntə]adjectivenasproten; dvojenV [káuntə]adverbnasproti, nasprotno, protito run ( —ali go) counter — upirati se; iti v nasprotni smeri, po nasprotni slediVI [káuntə]nounzakrivljeni del krme; anatomy prsna votlina konja; napetnica; vgrezni vijak -
3 contrary
I 1. ['kontrəri] adjective((often with to) opposite (to) or in disagreement (with): That decision was contrary to my wishes; Contrary to popular belief he is an able politician.) nasproten2. noun((with the) the opposite.) nasprotjeII [kən'treəri] adjective(obstinate; unreasonable.) kljubovalen* * *I [kɔntrəri]adjective ( contrarily adverb)(to) nasproten, neugoden, sovraženII [kɔntrʌ/əri]adjective ( contrarily adverb)trmast, prepirljiv, svojevoljen, uporenIII [kɔntrəri]adverbnasprotnoIV [kɔntrəri]nounnasprotje -
4 counteragent
[káuntəreidžənt]nounnasprotno delovanje; moč, ki deluje v nasprotno smer -
5 countermarch
1.[káuntəma:č]noun pohod v nasprotno smer;2.[káuntəmá:č]intransitive verb korakati v nasprotno smer -
6 reaction
[-ʃən]1) (the act of reacting: What was his reaction to your remarks?; I get a bad reaction from penicillin; I'd like to ask you for your reactions to these suggestions.) odziv2) (a change of opinions, feelings etc (usually against someone or something): The new government was popular at first, but then a reaction began.) reakcija3) (a process of change which occurs when two or more substances are put together: (a) nuclear reaction; a chemical reaction between iron and acid.) reakcija* * *[riaekšən]nounnasproten pritisk, odpor, nasprotno delovanje ( against proti), reakcija, reagiranje (to na); military protisunek, protinapad, protiudarec; chemistry reakcija, delovanje (on na); electrical nasprotno delovanje; težnja, tendenca za povratno, retrogradno delovanje, nazadovanje, retrogradni vpliv; odziv organizma na določen dražljaj; figuratively obrat, nagla sprememba, preokret; politics reakcija, nazadnjaštvo, odpor in nasprotovanje družbenemu napredku, težnja po obnovitvi starih, preživelih oblikwhat was her reaction to this news? — kako je reagirala (se zadržala) ob tej novici? -
7 allopathy
[əlɔpæmi]nounmedicine alopatija, način zdravljenja s sredstvi, ki delujejo nasprotno od bolezenskih znakov -
8 antagonist
[æn'tæɡənist](an opponent or enemy.) nasprotnik- antagonistic
- antagonistically
- antagonize
- antagonise* * *[æntaegənist]nounnasprotnik, sovražnik, -nica; tekmec, tekmica; anatomy mišica, ki deluje v nasprotno smer od druge -
9 athwart
[əmwɔ:t]adverb & prepositionnautical preko, navzkriž, poševno, počez, nasprotno -
10 clear
[kliə] 1. adjective1) (easy to see through; transparent: clear glass.) prozoren2) (free from mist or cloud: Isn't the sky clear!) jasen3) (easy to see, hear or understand: a clear explanation; The details on that photograph are very clear.) jasen4) (free from difficulty or obstacles: a clear road ahead.) prost5) (free from guilt etc: a clear conscience.) neobremenjen6) (free from doubt etc: Are you quite clear about what I mean?) gotov, nedvomen7) ((often with of) without (risk of) being touched, caught etc: Is the ship clear of the rocks? clear of danger.) zunaj (nevarnosti)8) ((often with of) free: clear of debt; clear of all infection.) na čistem, prost2. verb1) (to make or become free from obstacles etc: He cleared the table; I cleared my throat; He cleared the path of debris.) pospraviti; odkašljati se; odstraniti2) ((often with of) to prove the innocence of; to declare to be innocent: He was cleared of all charges.) oprostiti3) ((of the sky etc) to become bright, free from cloud etc.) razjasniti se4) (to get over or past something without touching it: He cleared the jump easily.) preskočiti•- clearing
- clearly
- clearness
- clear-cut
- clearway
- clear off
- clear out
- clear up
- in the clear* * *I [kliə]adjective ( clearly adverb)jasen, svetel; prozoren, čist; (of) neoviran, prost; razumljiv, nedvomen; neobremenjen; bister; popoln, celmilitary sovražnik ni oborožen; konec preplaha; (figuratively) the coast is clear — zrak je čistas clear as crystal — jasen, prozoren; razumljivas clear as mud — nejasen, nerazumljiv, zamotanII [kliə]adverbjasno; naravnost; vso pot, ves čas, popolnomafiguratively to see one's way clear — ne imeti težavto stand clear off — stati ob strani, ne priti v bližinoclear off, clear away — daleč pročIII [kliə]1.transitive verbjasniti, vedriti; čistiti; (of) razbremeniti; razprodati; izkrčiti; pospraviti; plačati, poravnati; urediti; ocariniti; preskočiti; odstraniti; zapustiti, miniti; opravičiti; nautical odpluti;2.intransitive verb(z)jasniti, zvedriti se; razsvetliti se; izprazniti se; marine rešiti se; odpluti, odjadratito clear the decks — pripraviti ladjo za boj; slang pojesti vso jed na mizinautical to clear the land — odplutito clear o.s. — opravičiti senautical to clear the rope — zravnati, razviti vrvto clear s.o.'s skirts — vrniti komu dober glasclear the way! — umakni(te) se!to clear a ship — izkrcati tovor iz ladje;IV [kliə]nounpraznina; izpraznitev; jasnina -
11 contra
[kɔntrə]1.prepositionproti;2.adverbnasprotno;3.nounnasprotna stran -
12 contraprop
[kɔntrəprɔp]nountechnical propeler z nasprotno smerjo vrtenja -
13 contrariwise
[kɔntrəriwaiz]adverb colloquially nasprotno, narobe; protismerno -
14 contravene
[kontrə'vi:n](to go against or break (a law, principle etc).) kršiti* * *[kɔntrəví:n]transitive verbnasprotovati; nasprotno postopati; prelomiti, kršiti; izpodbijati, oporekati, ugovarjati -
15 countercheck
[káuntəček]noun(to) nasprotno delovanje; ovira, zadržek -
16 counterclaim
I [kauntəkléim]transitive verb & intransitive verb(against, for) vložiti nasprotno terjatevII [káuntəkleim]nounnasprotna terjatev -
17 counter-effect
[káuntərifekt]nounnasprotni učinek, nasprotno delovanje -
18 countermine
[káuntəmain]1.nounnasprotna mina; figuratively nasprotna zvijača;2.transitive verbpostaviti nasprotne mine; figuratively uporabiti nasprotno zvijačo -
19 countermove
[káuntəmu:v]1.transitive verbnasprotno ukrepati;2.nounnasprotni ukrep -
20 counter-slip
[káuntəslip]nounnasprotno potrdilo o prejemu
См. также в других словарях:
naspróten — tna o prid. (ọ̑) 1. ki je, se nahaja tako, da glede na izhodišče na drugem koncu, strani omejuje vmesni prostor: priplavati na nasprotni breg; z nasprotnega hriba so prihajali glasovi; slika visi na nasprotni steni; odšel je skozi nasprotna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obrníti — in obŕniti em dov. (ȋ ŕ) 1. spremeniti izhodiščno smer gibanja ali usmerjenost česa v nasprotno smer gibanja ali usmerjenost: obrniti konja; obrniti ladjo, voz; obrniti se in iti nazaj / smer toka se je obrnila; pren., ekspr. kolesa zgodovine ni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
káj — čésa zaim., čému, káj, čém, čím (ā ẹ̄) 1. izraža vprašanje po neznani stvari, pojavu: kaj leži na mizi? kaj se je zgodilo? iz česa je to narejeno? čemu se smeješ? kaj vidiš? na kaj misliš? po kaj si prišla? o čem govoriš? s čim se igraš? / nav.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèbítje — a s (ȅ ȋ) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od bitja: ljudje v njegovem romanu so živi, ne le eterična nebitja // kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja: izbirati med bitjem in nebitjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ali — prisl. 1. uvaja vprašanje: ali prideš? ali ga ne poznaš? ali si bolna? ali je bilo lepo na izletu? vse lepo, vendar ali ni prepozno? / to je tvoj mož, ali ne? no, ali bo kaj? / Ali taka je ta reč? Nabili da me bodo? (I. Cankar) torej 2. ekspr., v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
antagonístičen — čna o prid. (í) nanašajoč se na antagonizem: antagonistični elementi v mednarodnih odnosih; dva antagonistična estetska nazora; antagonistični razredi v družbi; antagonistična sila ♦ anat. antagonistične mišice mišice, ki na istem organu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
anti... — ali ánti... predpona v sestavljenkah (ȃ) 1. za izražanje a) nasprotovanja, odpora: antiabsolutističen, antialkoholen, antifašist b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: antifebrin, antitoksin c) nasprotnega položaja, gibanja v nasprotno smer:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ántiparalélen — lna o prid. (ȃ ẹ̑) vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen, nasprotnosmeren: antiparalelna električna toka; antiparalelni premici … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čúti — 1 čújem nedov. in dov., čúl in čùl (ú ȗ) raba peša 1. s sluhom zaznavati; slišati: ne kliči, saj te nihče ne čuje; čul je glasne korake in udarce na vrata; čuti govorjenje, smeh; v daljavi je bilo čuti grmenje; ni čul, kdaj je prišel; dobro,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drugoróden — dna o prid. (ọ̄) 1. knjiž. ki je drugega rodu, druge narodnosti: priznati jezikovne pravice drugorodnemu prebivalstvu 2. redko drugačen, različen: upoštevati tudi drugorodno, nasprotno mišljenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drúgost — i ž (ȗ) filoz. kar je nasprotno biti: drugost subjekta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
