-
1 shake
[ʃeik] 1. past tense - shook; verb1) (to (cause to) tremble or move with jerks: The explosion shook the building; We were shaking with laughter; Her voice shook as she told me the sad news.) (za)tresti (se)2) (to shock, disturb or weaken: He was shaken by the accident; My confidence in him has been shaken.) pretresti; omajati2. noun1) (an act of shaking: He gave the bottle a shake.) tresenje2) (drink made by shaking the ingredients together vigorously: a chocolate milk-shake.) napitek•- shaking- shaky
- shakily
- shakiness
- shake-up
- no great shakes
- shake one's fist at
- shake one's head
- shake off
- shake up* * *I [šéik]nounstresljaj, tresenje, drhtenje, pretresi, (o)majanje; zmajanje (z glavo), odkimavanje; stisk roke, rokovanje; udarec; colloquially trenutek; music triler, gostolevek, drhtavo petjein a shake — v hipu, kot bi trenilin two shakes of a lamb's tail — v hipu, zelo hitrothe shakes — tresavica, drhtavica, mrzlicato be no great shakes colloquially ne biti posebno koristen ali vredento give s.o. the shake slang otresti se, znebiti se kogaII [šéik]1.transitive verbtresti, stresati, pretresti, (za)vihteti, zamahniti; (o)majati, figuratively oslabiti; American stresti roko, rokovati se; (po)kimati (z glavo); American mešati (karte);2.intransitive verbstresti se, tresti se, drhteti, drgetati, trepetati ( with od); (o)majati se; music izvajati trilerje, gostolevkeshake! American sezimo si v roke! pobotajmo se!quite shaken — potrt, pobit, pretresen, presunjento shake one's ears figuratively zdramiti se; opomoči sito shake one's fists in s.o.'s face — pretiti komu s pestjo, požugati komu s pestjoto shake hands with s.o. — rokovati se s komto shake one's elbow (the elbow) slang kockatito shake s.o. by the hand — stresti komu roko, rokovati se s komto shake a leg slang plesati; hitetihe was much shaken by (with, at) the news — novica ga je zelo pretreslato shake in one's shoes slang tresti se po vsem telesu, drgetati od strahuto shake a stick at s.o. — groziti komu s palicoto shake s.o. out of his sleep — stresti, zdramiti koga iz spanja -
2 sway
[swei] 1. verb1) (to (cause to) move from side to side or up and down with a swinging or rocking action: The branches swayed gently in the breeze.) zibati se2) (to influence the opinion etc of: She's too easily swayed by her feelings.) vplivati2. noun1) (the motion of swaying: the sway of the ship's deck.) zibanje2) (power, rule or control: people under the sway of the dictator.) vpliv* * *I [swéi]transitive verbzibati, gugati, majati; vihteti; zvijati, pripogibati; nautical dvigati; figuratively vplivati, delovati na; rokovati; upravljati, voditi, vladati (komu, čemu); odvrniti (od naklepa); intransitive verb gugati se, zibati se, nihati, majati se, zvijati se, nagibati se, pripogibati se ( towards k, proti); kreniti, zaviti; opotekati se, omahovati; vladatito sway home — kreniti, zaviti proti domuto sway the sceptre — držati žezlo, vladatiII [swéi]nounzibanje, pozibavanje, nihanje; mahanje, vihtenje, zamah; zvijanje; vpliv, moč, oblast, vlada(nje)to fall under s.o.'s sway — priti pod vpliv kake osebe -
3 totter
['totə](to move unsteadily as if about to fall: The building tottered and collapsed; He tottered down the road.) majati se* * *[tɔtə]1.nounopotekanje, omahovanje; obotavljanje;2.intransitive verbomahovati, opotekati se, majati se; (o predmetih) nihati; pozibavati se; figuratively kolebati, omahovati, obotavljati se -
4 barge
1. noun1) (a flat-bottomed boat for carrying goods etc.) tovorni čoln2) (a large power-driven boat.) rečna tovorna ladja2. verb1) (to move (about) clumsily: He barged about the room.) nerodno se prestopati2) (to bump (into): He barged into me.) zaleteti se3) ((with in(to)) to push one's way (into) rudely: She barged in without knocking.) vdreti* * *I [bá:dž]nounbarka; izletniški čoln; tovorni čoln, vlek; admiralov, kapitanov čoln; American izletniški avtobusII [bá:dž]intransitive verb slang to barge about — majati, opotekati seto barge into — zaleteti se, trčiti v kajcolloquially a barge about — slab jahač, neroda, motovilo -
5 diddle
[dídl]intransitive verb & transitive verbcolloquially majati, zibati se; slang slepariti, varatito diddle s.o. out of his money — oslepariti koga za denar -
6 fluctuate
[flʌktjueit]1.intransitive verbvalovati; majati se, omahovati, kolebati; commerce dvigati se in padati (cene);2.transitive verb Americanrazmajati -
7 niddle-noddle
[nídlnɔdl]1.adjectivekimav, trepetajoč;2.intransitive verb & transitive verbkimati, majati se, zamajati -
8 nod
[nod] 1. past tense, past participle - nodded; verb1) (to make a quick forward and downward movement of the head to show agreement, as a greeting etc: I asked him if he agreed and he nodded (his head); He nodded to the man as he passed him in the street.) prikimati2) (to let the head fall forward and downward when sleepy: Grandmother sat nodding by the fire.) kinkati2. noun(a nodding movement of the head: He answered with a nod.) prikimanje- nod off* * *I [nɔd]nounprikimanje, migljaj, kinkanje, dremanjeto give s.o. a nod — prikimati komuthe land of nod — kraljestvo sanj, spanjeAmerican slang on the nod — na kredit, na upanjeII [nɔd]1.intransitive verbkimati, pokimati; zakinkati, zadremati (često z off); majati se (drevo v vetru), gugati se;2.transitive verbprikimati komu, pritrditito nod to s.o. — pokimati komua nodding acquaintance (with) — bežno poznanstvo, bežen znanec, površno poznavanje -
9 rock
I [rok] noun1) ((a large lump or mass of) the solid parts of the surface of the Earth: The ship struck a rock and sank; the rocks on the seashore; He built his house on solid rock.) skala2) (a large stone: The climber was killed by a falling rock.) skala3) (a type of hard sweet made in sticks: a stick of Edinburgh rock.) vrsta bonbona•- rockery- rocky
- rockiness
- rock-bottom
- rock-garden
- rock-plant
- on the rocks II [rok] verb1) (to (cause to) swing gently backwards and forwards or from side to side: The mother rocked the cradle; This cradle rocks.) gugati (se)2) (to swing (a baby) gently in one's arms to comfort it or make it sleep.) zibati (se)3) (to shake or move violently: The earthquake rocked the building.) zamajati•- rocker- rocky
- rockiness
- rocking-chair
- rocking-horse
- off one's rocker III [rok]((also rock music) music or songs with a strong, heavy beat and usually a simple melody: She likes rock; ( also adjective) a rock band.) rock(erski)* * *I [rɔk]1.nounskala, čer, kleč; kamnit blok; kamenina; plural collective prepad, strma pečina, stena; figuratively čvrsta tla; nevarna zapreka; vrsta paličastega bonbona; bonbon, plural sadni bonboni; American colloquially kamen, American slang kovanecRock of Ages figuratively religion Kristuson the rocks — nasedel, figuratively slang v denarni stiskibuilt on a rock — zgrajen na skali, figuratively osnovan na trdni podlagi, trden, sigurenbed-rock, living rock — živa skalathere are rocks ahead figuratively nevarnost je pred nami, nevarnost grozito be on the rocks — nasesti na čer, figuratively biti v denarnih težavahthat's the rock you'll split on figuratively to je za vas posebno nevarno, tu si boste lahkó polomili zobeto run against a rock figuratively drveti v nevarnostto run upon a rock — nasesti, zadeti na čer, figuratively razbiti seto see rocks ahead figuratively morati računati s težavamito throw rocks at s.o. American obmetavati koga s kamenjem;2.adjectiveskalnatII [rɔk]transitive verbzibati, pozibavati, gugati, uspavati; nihati, kolebati; (s)tresti, majati; zamajati, figuratively napraviti negotovo, nezanesljivo, nevarno; intransitive verb zibati se, gugati se, nihati (on na); kolebati se (tudi figuratively); klecati, opotekati se; omahovatito rock the boat slang figuratively otežkočiti stvari (za svoje sodelavce, kolege)to rock oneself in the hope that... — zazibati se v upanje, da...III [rɔk]nounzibanje, pozibavanje (pri plesu), guganjeIV [rɔk]nounhistory preslica (pri kolovratu)Rock Day — = Distaff Day — 7. januar (dan po prazniku svetih treh kraljev) -
10 roll
I 1. [rəul] noun1) (anything flat (eg a piece of paper, a carpet) rolled into the shape of a tube, wound round a tube etc: a roll of kitchen foil; a toilet-roll.) zvitek2) (a small piece of baked bread dough, used eg for sandwiches: a cheese roll.) žemljica3) (an act of rolling: Our dog loves a roll on the grass.) valjanje4) (a ship's action of rocking from side to side: She said that the roll of the ship made her feel ill.) zibanje5) (a long low sound: the roll of thunder.) bobnenje6) (a thick mass of flesh: I'd like to get rid of these rolls of fat round my waist.) kolobar (sala)7) (a series of quick beats (on a drum).) tuš (bobnanje)2. verb1) (to move by turning over like a wheel or ball: The coin/pencil rolled under the table; He rolled the ball towards the puppy; The ball rolled away.) kotaliti (se)2) (to move on wheels, rollers etc: The children rolled the cart up the hill, then let it roll back down again.) odkotaliti3) (to form (a piece of paper, a carpet) into the shape of a tube by winding: to roll the carpet back.) zviti4) ((of a person or animal in a lying position) to turn over: The doctor rolled the patient (over) on to his side; The dog rolled on to its back.) prevaliti (se)5) (to shape (clay etc) into a ball or cylinder by turning it about between the hands: He rolled the clay into a ball.) svaljkati6) (to cover with something by rolling: When the little girl's dress caught fire, they rolled her in a blanket.) zamotati7) (to make (something) flat or flatter by rolling something heavy over it: to roll a lawn; to roll pastry (out).) valjati8) ((of a ship) to rock from side to side while travelling forwards: The storm made the ship roll.) zibati (se)9) (to make a series of low sounds: The thunder rolled; The drums rolled.) bobneti10) (to move (one's eyes) round in a circle to express fear, surprise etc.) zavijati (oči)11) (to travel in a car etc: We were rolling along merrily when a tyre burst.) voziti se12) ((of waves, rivers etc) to move gently and steadily: The waves rolled in to the shore.) valiti se13) ((of time) to pass: Months rolled by.) teči•- roller- rolling
- roller-skate 3. verb(to move on roller-skates: You shouldn't roller-skate on the pavement.) kotalkati se- roll in
- roll up II(a list of names, eg of pupils in a school etc: There are nine hundred pupils on the roll.) seznam* * *I [róul]nounzvitek (papirja, pergamenta itd.), rola; listina, seznam, spisek, popis, imenik, register, katalog; zmotani akti, spisi, letopisi, kronike, anali itd.; American slang zvitek bankovcev, denar; kruhek, žemljica, (mesna) rulada; archaic polž; technical valj, cilinder; military klicanje po imenih, apel; valjanje, trkljanje, kotaljenje, obračanje; figuratively majava hoja, guganje; pozibavanje (ladje, letala); bobnenje (groma), hrumenje, valovanje (vode); (o zvoku) blagoglasje, skladnost, gostolevek (kanarčka); aeronautics obračanje, vrtenje (umetnostno letanje)roll of hair — rola, zvitek, koder lasthe Rolls — državni arhiv, registratura (v Londonu)to strike s.o. off the rolls — brisati, črtati koga s seznama; diskvalificirati koga (zaradi nepoštenja itd.)II [róul]1.transitive verbvaliti, valjati, kotaliti; zviti, (za)motati, zvijati, svaljkati; prevažati, transportirati, voziti; tanjšati, valjati (železo); gugati, pozibavati, valoviti; phonetics izgovarjati soglasnik r z vibriranjem; (o reki) valiti, gnati; vrteti (okoli osi); razmišljati, prevračati misli, tuhtatito roll a blanket, a carpet — zviti odejo, preprogoto roll a lawn, a road — zvaljati trato, cestoto roll one's r's — drdrati, pogrkavati svoje rroll my log and I'll yours figuratively roka roko umivahe rolled himself from side to side — pozibaval, majal se je z ene strani na drugoto set the ball rolling figuratively spraviti (stvar) v tek, sprožiti, začeti;2.intransitive verbvaliti se, valjati se, kotaliti se; voziti se, potovati; obračati se, vrteti se; potekati, minevati, teči (o času, letnih časih); odteči, odtekati (o vodi); valovati, biti valovit (o morju); valovito se raztezati (o kopnem, zemlji); odjekniti, odmevati, razlegati se (o zvoku); bobneti; šumeti; gostoleti (o kanarčku); (o osebah) majati se, zibati se, racati; vrteti se, obračati se (okoli svoje osi)a rolling stone — valeč se kamen, figuratively nestanoviten človek, ki stalno menjava služboto roll in money, in riches — valjati se v denarju, biti zelo bogatto roll into one — stekati se v eno, združiti sea rolling stone gathers no moss figuratively goste službe, redke suknjeto start the ball rolling figuratively spraviti kaj v tek, začeti, sprožitiwe had been rolling for hours without stopping once at a station — vozili smo se ure in ure, ne da bi se bili ustavili enkrat na kaki postaji -
11 shimmy, shimmey
[šími]1.nounšimi (ples); slang ženska srajca; technical opletanje, majanje (koles pri vozu);2.intransitive verbplesati šimi; technical opletati, majati se -
12 stall
I [sto:l] noun1) (a compartment in a cowshed etc: cattle stalls.) pregradek2) (a small shop or a counter or table on which goods are displayed for sale: He bought a newspaper at the bookstall on the station; traders' stalls.) stojnica•- stallsII 1. [sto:l] verb1) ((of a car etc or its engine) to stop suddenly through lack of power, braking too quickly etc: The car stalled when I was halfway up the hill.) odpovedati2) ((of an aircraft) to lose speed while flying and so go out of control: The plane stalled just after take-off and crashed on to the runway.) kolebati, (za)blokirati3) (to cause (a car etc, or aircraft) to do this: Use the brake gently or you'll stall the engine.) blokirati2. noun(a dangerous loss of flying speed in an aircraft, causing it to drop: The plane went into a stall.) kolebanjeIII [sto:l] verb(to avoid making a definite decision in order to give oneself more time.) zavlačevati* * *I [stɔ:l]1.nounprostor, oddelek v hlevu za eno žival, boks; hlev (za konje, govedo); tržna stojnica, lesena lopa, šotor s prodajalno; ecclesiastic (ograjena) klop, sedež v cerkvi; kanonikat; theatre parket, sedež v prvih vrstah parterja, plural osebe na teh sedežih; prevleka, kapica, naprstnik za ranjen prst; technical zastoj (motorja); aeronautics kolebanje (letala) zaradi zmanjšane brzine; mineralogy delovno mesto v rudnikubook-stall at the station — stojnica, lopa za prodajo knjig na postajidean's stall ecclesiastic dekanov sedež v cerkvistall money — stojnina, tržnina;2.transitive verbdržati (imeti) v hlevu, hraniti in pitati v hlevu; razdeliti (hlev) na oddelke (bokse); postaviti v boks; technical ustaviti, blokirati (motor); American zapeljati (avto) v blato ipd.; obsolete uvesti v (neko) službo, instalirati; intransitive verb zagaziti, zabresti, obtičati (o avtu); technical odpovedati (o motorju); aeronautics kolebati, majati se zaradi zmanjšane hitrosti (o letalu); stati v hlevu (o živini); biti v pesjaku (o psu)II [stɔ:l]1.nounAmerican slangpretveza, izgovor, zavlačevalni manever; American slang žeparjev pajdaš, ki odvrača pozornost žrtve med tatvino;2.intransitive verb American slangupirati se, izogibati se, izgovarjati se; sport namerno biti počasen; transitive verb (često off) American slang zavlačevati, odrivati, ne pustiti k sebi -
13 teeter
[tí:tə]1.nounzibanje, guganje; gugalnica;2.transitive verb & intransitive verbzibati (se), gugati (se); majati (se) -
14 titubate
[títjubeit]intransitive verbopotekati se, spotikati se, majati se (kot pijanec) -
15 unsettle
(to disturb or upset: Will a change of schools unsettle the child?) vznemiriti* * *[ʌnsétl]transitive verbspraviti v nered; zmotiti, zmesti; omajati (vero); vznemiriti, razburiti; figuratively vreči iz tira (koga); intransitive verb priti v nered, (za)majati se -
16 vacillate
[vaesileit]intransitive verbmajati se, gugati se, zibati se, nihati (sem in tja); opotekati se; kolebati, omahovati, oklevati, biti neodločen, cincati; lavirati -
17 waddle
['wodl] 1. verb(to take short steps and move from side to side in walking (as a duck does): The ducks waddled across the road; The fat old lady waddled down the street.) racati2. noun(a clumsy, rocking way of walking.) racanje* * *[wɔdl]1.nounracanje, pozibavanje (majanje) pri hoji;2.intransitive verbracati; zibati se (majati se) pri hojito waddle out of the alley economy slang umakniti se z borze, ustaviti plačila (zaradi finančnega poloma)to waddle along — gugati se, pozibavati se v bokih pri hoji -
18 waggle
['wæɡl] 1. verb(to (cause to) move from side to side: She waggled her hips as she walked down the street; His beard waggled as he ate.) pozibavati (se)2. noun(such a movement.) zibanje* * *[wægl]1.nounguganje, premikanje, kimanje, tresenje; majanje, opotekanje;2.transitive verbmahati (z repom), stresati, premikati; kimati (z glavo); intransitive verb majati se, gugati se, pozibavati se, tresti se; opotekati se -
19 walk
(to walk, stand etc on the toes: He stood on tiptoe(s) to reach the shelf.) hoditi po prstih, stopiti na prste* * *I [wɔ:k]nounhoja, hod, peš hoja, pešačenje, korakanje; način hoje, hoja v koraku; sprehod, tura, potovanje; redni, higienski sprehod; pot za sprehode, sprehajališče, promenada, aleja; pašnik (za ovce); tekališče (za kokoši); področje (dela), stroka, delavnost, aktivnost; poklic, socialen položaj, kariera; plantaža (v Zahodni Indiji); runda (policista); področje (krošnjarja); British English (gozdni) revir; sport tekmovalna hoja; obsolete zakotje, skrivališče, zavetje, pribežališčewalk of life — položaj v življenju, poklic, karierato come at a walk — priti peš, prikorakatito go at a walk — korakati, iti v korakuto go for a walk, to take a walk — iti na sprehodto be on the walks American inkasirati, pobirati denarthis is not within my walk — to ni moja stroka, za to nisem kompetenten, to se me ne tičeto take s.o. for a walk — vzeti, peljati koga na sprehodII [wɔ:k]1.intransitive verbhoditi, iti, korakati, peš iti, pešačiti, počasi hoditi, sprehajati se; (konj) iti v koraku; (duhovi) strašiti; obsolete majati se, premikati se (sem in tja); figuratively obsolete živeti (po nekih načelih); obsolete klatiti se okolito walk on air figuratively biti v devetih nebesihto walk in peace figuratively mirno živetihe walked into the pie figuratively planil je po paštetito walk in golden ( —ali silver) slippers figuratively plavati v denarju, živeti v bogastvuto walk over (the course) — z lahkoto dobiti dirko, figuratively z lahkoto zmagatito walk round s.o. American colloquially opehariti, oslepariti kogato walk through one's part theatre brezizrazno (od)igrati (svojo) vlogoto walk into s.o. colloquially napasti koga; ozmerjati, pretepsti koga;2.transitive verbprehoditi, prepotovati (peš); hoditi sem in tja po; pustiti (konja), da gre v koraku; voditi, peljati, spremljati na sprehod; odpeljati (kaj); (košarka) obdržati žogo več kot dva koraka (brez dribljanja); izučiti (mladega psa); tekmovati v hoji (s.o. s kom)to walk one's beat military biti na stražito walk the chalk ( —ali chalk mark, chalk line) — figuratively dokazati svojo treznost (npr. na policiji) z ravno hojo med črtami, narisanimi s kredoto walk one's chalks slang pobrati jo, po francosko se poslovitito walk a horse — voditi, prepeljavati konjato walk the hospital — prakticirati na kliniki, hoditi po bolniških sobah (o študentu medicine)to walk s.o. off his legs — utruditi koga s hojo, s pešačenjemto walk the streets — hoditi po ulicah; figuratively baviti se s prostitucijo -
20 warp
I 1. [wo:p] verb1) (to make or become twisted out of shape: The door has been warped by all the rain we've had lately.) skriviti (se)2) (to cause to think or act in an abnormal way: His experiences had warped his judgement/mind.) popačiti2. noun(the shape into which something is twisted by warping: The rain has given this wood a permanent warp.) ukrivljenje- warpedII [wo:p] noun(usually with the) the set of threads lying lengthwise in a loom during weaving (the other being the weft [weft]). osnova pri tkanju* * *I [wɔ:p]nounnautical vlačilna vrv; geology gost mulj (glen); zvijanje, ukrivljenje (lesa); izkrivljenje, popačenje; osnova (pri tkanju)warp and woof — osnova in votek (pri tkanju), figuratively prepletenostwarp land agronomy preplavljeno ali z blatom pognojeno zemljiščeII [wɔ:p]1.transitive verbzviti, izkriviti (les itd.); namočiti z muljem, pognojiti (zemljo); spodrezati, pristriči nit, prejo (za tkanje), snovati, razporediti niti (preje) vzporedno; moralno pokvariti, popačiti, skaziti, imeti slab vpliv na, slabo delovati; odvrniti, zapeljati; sprevračati (dejstva), pačiti; nautical vleči z vrvmi ladjo vzdolž obale ali menjati sidrišče s pomočjo sidrahis misfortunes warped his mind — nesreča ga je naredila čudaškega;2.intransitive verbzviti se, skriviti se; viti se; majati se, omahovati; vzeti napačno smer, skreniti; poetically oveneti; zgrbančiti se
- 1
- 2
См. также в других словарях:
majati — májati se nesvrš. <prez. ām se, pril. sad. ajūći se, gl. im. ānje> DEFINICIJA razg. kretati se bez cilja, gubiti vrijeme ETIMOLOGIJA ≃ v. mah, mahati … Hrvatski jezični portal
majáti — májem tudi májati em stil. májam nedov., májaj májajte tudi majájte; majál tudi májal (á á; á) povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja: veter maje drevesa; zgrabil je kol in ga majal, da bi ga izpulil /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mā-1 — mā 1 English meaning: to beckon with the hand; to deceive Deutsche Übersetzung: “with the Hand winken”; from “verstohlen zuwinken” dann “vorspiegeln, betrũgen, zaubern” Note: (extended müi ?) Material: O.Ind. müyü… … Proto-Indo-European etymological dictionary
Dachamunzu-Affäre — Die Dahamunzu Affäre waren politische Verwicklungen im Alten Ägypten, die durch einen rätselhaften Brief ausgelöst wurden. Der Brief wurde in hethitischen Archiven gefunden und ist lediglich mit Dahamunzu , der hethitischen Lautübertragung für… … Deutsch Wikipedia
Dahamunzu-Affäre — Die Dahamunzu Affäre waren politische Verwicklungen im Alten Ägypten, die durch einen rätselhaften Brief ausgelöst wurden. Der Brief wurde in hethitischen Archiven gefunden und ist lediglich mit Dahamunzu , der hethitischen Lautübertragung für… … Deutsch Wikipedia
cép — a m, mn. tudi cepóvi, tož. mn. tudi cepé, im. dv. tudi cepá (ẹ̑) 1. del cepca, s katerim se udarja: privezati nov cep; les za cepe / redko ves dan je vihtel cep cepec 2. redko enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cep se je prijel;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cíncati — am nedov. (ȋ) 1. pog. omahovati, pomišljati se: nekateri so dolgo cincali, preden so se odločili; ekspr. kaj toliko cincaš, naredi! 2. slabš. počasi hoditi ali voziti se: dobro uro bova cincala do vrha; že od jutra se cincamo z vlakom // redko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
enoméren — rna o prid. (ẹ ẹ̄) star. enakomeren: enomerni koraki; enomeren tek // enoličen, monoton: enomeren glas; enomerno življenje / enomerna sivina ◊ gozd. enomerni sestoj gozda sestoj gozda, ki ima drevesa približno enake debeline enomérno prisl.:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lovíti — ím nedov. (ȋ í) 1. teči za kom, ki se hitro oddaljuje, z namenom prijeti ga, priti do njega: loviti bežečega; gospodinja lovi splašeno kokoš; pes me lovi; otroci se lovijo po dvorišču / udaril jo je in zavpil: ti loviš; pren., ekspr. megle se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
majánje — tudi májanje a s (ȃ; á) glagolnik od majati: neverno in posmehljivo majanje z glavo / majanje starega sveta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odmajáti — májem tudi odmájati em tudi am dov., odmájaj odmájajte tudi odmajájte; odmajál tudi odmájal (á á; á; ā) z gibom glave na levo in desno izraziti nesoglasje, zanikanje; odkimati: na njeno vprašanje je le odmajal / ni res, je odmajala / jezno je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika