-
1 izpod
из-под -
2 izvirati
иметь (= брать) начало, происходить, (произойти), проистекать (проистечь), вытекать (вытечь) -
3 roka
рукаroke proč - руки прочь!roke kvišku - руки вверх!roke križem držati - сидеть сложа руки, бездельничатьiz rok v usta živeti - едва сводить концы с концами, перебиваться с хлеба на квасnositi koga na rokah - носить когó-л. на рукахna svojo roko - на свой риск и страх, на свою ответственность -
4 voda
водаmineralna voda - минеральная (= кислая) водаsteklenica (vrč) za vodo - графин (= кружка) для воды -
5 calipash
[kaelipaeš]nounzdrizasto želvino meso izpod zgornjega oklepa -
6 from
[from]1) (used before the place, thing, person, time etc that is the point at which an action, journey, period of time etc begins: from Europe to Asia; from Monday to Friday; a letter from her father.) iz, od2) (used to indicate that from which something or someone comes: a quotation from Shakespeare.) iz3) (used to indicate separation: Take it from him.) od4) (used to indicate a cause or reason: He is suffering from a cold.) zaradi* * *[frɔm, frəm]prepositionod, iz, z, zaradi, poto descend from — biti po izvoru, izvirati izfrom first to last — od začetka do konca, od A do Zto hide s.th. from s.o. — skrivati kaj pred komto keep s.o. from doing s.th. — braniti komu, da česa ne storiwhere are you from? — od kod si (ste)?from of old — zdavnaj, davnofrom behind — od zadaj, izza -
7 nimble
-
8 passover
[pá:souvə]nounžidovski praznik (osvoboditev izpod egiptovskega suženjstva); velikonočno jagnje; figuratively Kristus -
9 secularize
[sékjuləraiz]transitive verbsekularizirati, podržaviti cerkveno imetje za posvetne namene; spremenili v svetno, vzeti cerkveni značaj, osvoboditi izpod oblasti ali vpliva Cerkve; prodreti s svobodomiselnim idejami -
10 sub
(short for several words eg submarine, subscription etc: He's the commander of a sub; Several people still haven't paid their subs.)* * *I [sʌb]prepositionpod, izpodsub judice — (Latin) neodločen, ki še teče (pravni primer)sub silentio — (Latin) tajno, zaupnosub voce — (Latin) glej pod (geslom) (v slovarjih itd.)II [sʌb]1.nouncolloquiallyskrajšano za subaltern, subscription, substitute, subway etc.nižji uradnik (častnik), subskripcija, namestnik, podzemeljska železnica (podhod) itd.;2.adjectivepomožen, zasilen, začasen;3.transitive verbzastopati, nadomeščati, vskočiti ( for za) -
11 subaltern
(an officer in the army under the rank of captain.) nižji častnik* * *[sʌbəltən]1.adjectivepodrejen, nižji; nesamostojen, subaltern;2.nounnižji uradnik; British English military nižji častnik (izpod stotnika) -
12 under
1. preposition1) (in or to a position lower than, or covered by: Your pencil is under the chair; Strange plants grow under the sea.) pod2) (less than, or lower in rank than: Children under five should not cross the street alone; You can do the job in under an hour.) manj kot3) (subject to the authority of: As a foreman, he has about fifty workers under him.) pod4) (used to express various states: The fort was under attack; The business improved under the new management; The matter is under consideration/discussion.) za časa; v2. adverb(in or to a lower position, rank etc: The swimmer surfaced and went under again; children aged seven and under.) niže; manj- under-* * *[ʌndə]1.prepositionpod; pod vodstvom, pod zaščito; pod vplivom (pritiskom); za časa, za vladanja, med; na osnovi, na temelju, v smislu, pounder one's belt figuratively v želodcuunder darkness — v temi, v zaščiti temeunder consideration — v proučevanju, v pretresanjuthe matter under discussion — zadeva, ki je v diskusijiunder hatches — v zaporu; propadel, mrtev; nautical pod palubounder pretence that... — pod pretvezo, da...ship under the sea nautical brez pomoči morju izpostavljena ladjaunder the rose figuratively zaupnoto be under a cloud figuratively biti v nemilosti; biti v denarni stiskithe total falls under what was expected — celotna vsota je ostala pod pričakovanjem;2.adverbspodaj; niže; manjto go under American podleči, propastithe sun is under — sonce je zašlo;3.adjectivespodnji; nižji; podrejenthe under dog colloquially pes (figuratively oseba), ki podleže v boju -
13 underlap
[ʌndəlaep]intransitive verb štrleti, moleti izpod (česa) -
14 underneath
1. preposition, adverb(at or to a lower position (than); beneath: She was standing underneath the light; Have you looked underneath the bed?) pod2. noun(the part or side beneath: Have you ever seen the underneath of a bus?) spodnja stran* * *[ʌndəní:m]1.prepositionpod, izpod;2.adverbna spodnji strani, spodaj;3.adjectivespodnji, nižji;4.nounspodnja stran, spodnji del
См. также в других словарях:
izpod — tudi spod predl., z rodilnikom 1. za izražanje usmerjenosti iz položaja pod čim: lasje se mu usipajo izpod klobuka; potegniti pismo izpod knjige; prilesti izpod postelje; stopiti izpod šotora / prišel je izpod Gorjancev / luč visi izpod stropa;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpod... — ali izpod... in spod... ali izpod... tudi spod... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje usmerjenosti iz položaja pod čim: izpodbiti, izpodkopati, izpodžagati 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogledováti — újem nedov. (á ȗ) 1. večkrat pogledati: v zadregi je pogledoval v tla; pogledovati za odhajajočimi; pogleduje kvišku in nekaj mrmra; pogledovati na vse strani, okoli sebe; pogledoval je zdaj enega, zdaj drugega // večkrat pogledati kam z namenom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spod... — ali spod... in izpod... ali spod... tudi izpod... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti iz položaja pod čim: spodmakniti, spodmleti b) dejanja, stanja spodaj, na spodnji strani česa: spodrasti / spodvihati, spodviti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čêlo — a s (é) 1. del obraza nad očmi: gubati, gubančiti, nabrati, nagubančiti čelo; poljubil jo je na čelo; pot mu stopi na čelo; zdaj se spomnim, je rekel in se udaril po čelu; nizko, visoko čelo; briše si potno čelo / kot povelje s čelom levo! / pesn … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glédati — am nedov., gléj in glèj gléjte, stil. glédi glédite (ẹ ẹ̑) 1. upirati, usmerjati pogled kam: stala je in gledala; gledal je proti planinam; gledati na vse strani; gledati skozi okno; težko gledam v tako močno svetlobo; molčal je in gledal v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iz... — ali iz... in z... ali iz... in s... ali iz... tudi z... ali iz... tudi s... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z iz, izpod za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti iz notranjosti česa navzven: izbrizgati, izčenčati,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izbezáti — ám tudi zbezáti ám [bǝz] dov. (á ȃ) 1. z rahlim drezanjem spraviti kaj iz česa: izbezati kostanj iz žerjavice, radirko izpod klopi, žogico izza omare; izbezati s palico // z nadlegovanjem, drezanjem spraviti iz česa: otroci so izbezali murenčka… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpodnêsti — nêsem in spodnêsti nêsem dov., izpodnésel izpodnêsla in spodnésel spodnêsla; izpodnesèn tudi izpodnešèn in spodnesèn tudi spodnešèn (é) 1. s potegom, sunkom odstraniti izpod česa: izpodnesti desko; izpodnesti podstavek / izpodnesel mu je oporo,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osvobodítev — tve ž (ȋ) glagolnik od osvoboditi: osvoboditev dežele izpod okupatorja; borci za osvoboditev domovine / narodna osvoboditev; Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije; Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije / obletnica osvoboditve… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pázduha — e ž (ȃ) vbočeno mesto pod ramenskim sklepom: umiti pazduhe; desna, leva pazduha; prepotene pazduhe / meriti temperaturo pod pazduho // s predlogom predel med prsnim košem in nadlaktjo: izpod pazduhe je potegnil šop popisanih listov; stisniti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
