-
1 beginning
noun začetek* * *I [bigíniŋ]nounzačetek, nastanek, izvor, izhodiščea bad beginning makes a bad ending — kakor boš sejal, tako boš želto give a beginning to s.th. — povzročiti kajII [bigíniŋ]adjectivezačeten, izviren -
2 departure
[- ə]noun (an act of departing: The departure of the train was delayed.) odhod* * *[dipá:čə]nounodhod, odpotovanje; poetically smrt; opustitev, odnehanje; odklon, razlikaa new departure — nova metoda, nova usmeritev, nov način življenja -
3 starting-point
noun (the point from which something begins.) iztočnica* * *[stá:tiŋpɔint]nounzačetna točka, izhodišče -
4 starting-post
[stá:tiŋpoust]nounsteber, točka (znak), od katere se začne (konjska) dirka itd.; figuratively izhodišče -
5 take-off
[téikɔ:f]nounodvzem; aeronautics vzlet letala, start; mesto ali trenutek vzleta; sport (od)skok, odskočno mcsto; figuratively odskočna deska, izhodišče, start; colloquially posnemanje, kopija, karikatura -
6 zero
['ziərəu]plural - zeros; noun1) (nought; the number or figure 0: Three plus zero equals three; The figure 100 has two zeros in it.) ničla2) (the point on a scale (eg on a thermometer) which is taken as the standard on which measurements may be based: The temperature was 5 degrees above/below zero.) ničla3) (the exact time fixed for something to happen, eg an explosion, the launching of a spacecraft etc: It is now 3 minutes to zero.) odločilni trenutek* * *Iplural zero(e)s [zí(ə)rou, -rouz]noun ničla, nula; najnižja točka, izhodišče (lestvice, skale); ledišče; figuratively ničè, ničla (oseba)Zero — lahko vojaško japonsko letalo v 2. svetovni vojni; aeronautics višina pod 1000 čevljevaeronautics at zero level — tik nad zemljo10 degrees below (above) zero — 10°C pod (nad) ničlozero hour military British English čas, določen za začetek vojaške operacije (napada itd.), figuratively odločilen, kritičen čas ali trenutekZero hour was 2 a.m. — čas začetka operacije je bil ob dveh ponočito equate to zero mathematics izenačiti z ničloII [zí(ə)rou]adjective (meteorologija) manj kot 50 čevljev visok (plast oblakov); ki znaša manj kot 165 čevljev v vodoravni smeri (vidik)III [zí(ə)rou]transitive verb(preterite & past participle zeroed) technical nastaviti na ničlozero in — naravnati vizir (puške, topa)
См. также в других словарях:
izhodíšče — a s (í) 1. točka, mesto, iz katerega kaj izhaja, v katerem se kaj začne: vračati se na izhodišče; izhodišče gibanja, valovanja; izhodišče za vojaške napade / kraj je znano izhodišče za gorske ture ♦ anat. izhodišče mišice mesto na kosti, kjer se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
greenwiški — a o [gríni ] prid. (ȋ) nanašajoč se na zvezdarno v Greenwichu: greenwiška astronomska opazovalnica ♦ geogr. greenwiški čas krajevni čas v Greenwichu, ki je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine; greenwiški poldnevnik poldnevnik, ki gre skozi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
meridián — a m (ȃ) geogr. umišljen polkrog na zemeljski površini, ki povezuje (zemeljska) pola; poldnevnik: ti dve točki ležita na istem meridianu / greenwiški meridian ki gre skozi Greenwich in je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine; krajevni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naspróti — prisl. (ọ̑) 1. izraža usmerjenost h komu ali čemu pri gibanju, navadno s sovražnim namenom: sovražnik gre nasproti; veter piha nasproti; nasproti vozeči avtobus // izraža položaj, ki je glede na izhodišče na drugem koncu vmesnega prostora: ob… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poldnévnik — a [u̯d tudi ld] m (ẹ̑) geogr. umišljen polkrog na zemeljski površini, ki povezuje (zemeljska) pola: mesti ležita na istem poldnevniku; poldnevniki in vzporedniki / greenwiški poldnevnik ki gre skozi Greenwich in je izhodišče za merjenje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
áblativ — a m (ȃ) lingv. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Arhimédov — a o prid. (ẹ̑) v zvezah: knjiž. Arhimedova točka izhodišče, opora ♦ teh. Arhimedov vijak vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
aspékt — a m (ẹ̑) izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik: razprava odpira nove aspekte na probleme; gledati z določenih, različnih aspektov; ekonomski, nacionalni, politični aspekt // podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav: različni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bazírati — am nedov. in dov. (ȋ) imeti kaj za osnovo, izhodišče, temeljiti: eksperiment bazira na opazovanju; industrija je bazirala na domači kmetijski proizvodnji; mir mora bazirati na spoštovanju človekovih pravic; preh., publ. svoj družbeni položaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
denáren — rna o prid. (ā) 1. nanašajoč se na denar: biti v denarni stiski, zadregi; nobenih denarnih skrbi nima / denarni kapital; denarni kredit; ukvarja se z raznimi denarnimi posli; zbirati denarne prispevke; visoke denarne dajatve; denarna kazen;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
deskà — è in dèska e [dǝs] ž, rod. mn. dèsk tudi desák (ȁ ȅ; ǝ̄) 1. ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: pooblati, razžagati desko; pribiti desko čez luknjo; iz desk zbita koča; zabiti žebelj v desko; dolga, široka deska; hrastove, smrekove… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
