-
1 dragulji
-
2 dragulji
• knicks -
3 jewels
-
4 knicks
• dragulji; gaćani -
5 jewelery, jewellery
dragulji; nakit; draguljarski rad -
6 jewellery
s dragulji, nakit, draguljarski rad* * *
dragulji
lijepa odjeća i nakit
nakit
nakita -
7 crown-jewels
[kráundžu:əlz]nounplural kronski dragulji -
8 gem
[‹em]1) (a precious stone especially when cut into a particular shape, eg for a ring or necklace.) dragulj2) (anything or anyone thought to be especially good: This picture is the gem of my collection.) biser•- gemstone* * *[džem]1.noundragulj, biser, žlahtni kamen; American vrsta lahkega peciva;2.transitive verb (o)krasiti z dragulji -
9 jewel
-
10 jewellery
noun (articles made or sold by a jeweller, and worn for personal adornment, eg bracelets, necklaces, brooches, rings etc.) nakit* * *[džú:əlri]nounBritish English dragulji, dragotine, nakit -
11 shiner
[šáinə]nounsvetel, blesteč se predmet; figuratively slang kovanec (zlasti zlatnik), diamant; figuratively genij, "luč"; colloquially cilinder (pokrivalo); čistilec čevljev; plural kovanci, denar, dragulji; plural lakasti čevlji -
12 superb
-
13 thick-set
[míksct]1.adjectivenagosto posajen; obilen; tršat, čokat, robustcna thick-set hedge — gosta živa meja;2.noungosta živa meja; goščava -
14 treasure-trove
[tréžətrouv]nounnajdeni zaklad (dragulji, denar), ki je brez lastnika; figuratively zaklad, dragocena najdba -
15 valuables
noun plural (things of special value: She keeps her jewellery and other valuables in a locked drawer.) dragocenosti* * *[vaeljuəblz]nounplural dragocenosti, vrednosti, vrednostni predmeti (nakit, dragulji itd.) -
16 jewelled
adjective (ornamented with jewels: a jewelled crown.) z dragulji okrašen -
17 imitation
s 1. ugledanje, povođenje, oponašanje; imitacija, imitiranje, kopiranje; patvorina / # of = po uzoru na; # leather = imitacija kože # jewellery = umjetni dragulji* * *
imitacija
imitiranje
oponašanje -
18 treasure
s 1. blago; dragulji; novac 2. [pl] bogatstvo 3. [fig] blago, dragocjenost; rijetkost; riznica 4. zlato, srce, duša od čovjeka; vrlo dragocjena (vrijedna) osoba / [collect] art #s = vrijedna umjetnička djela; my # = moje zlato, moje blago, srce moje* * *
blag
blago
bogatstvo
Äuvati
gomilati
riznica -
19 nakit
adorntment, ornamentation, dragulji jewels* * *• embellishment• brooch• dress ship• trinket• trappings• jewel• jewellery• jewelry• finery• gem• bijou• crest• ornament• paraphernalia -
20 Gestein
n -(e)s, -e kamenje, stijenje; (Edel-) dragulji m pl
- 1
- 2
См. также в других словарях:
USKOK — (kroat. Ured za suzbijanje korupcije i organiziranog kriminaliteta, deut. Behörde zur Bekämpfung von Korruption und organisierter Kriminalität) ist eine Behörde der kroatischen Regierung, genauer der kroatischen Staatsanwaltschaft (kroat. Državno … Deutsch Wikipedia
dragùljārnica — ž knjiš. mjesto gdje se prodaju dragulji (riječ se ne upotrebljava na natpisima) … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
kòrund — m min. mineral velike tvrdoće, aluminijev oksid, bistri primjerci poznati kao dragulji: safir, rubin, topaz, ametist ✧ {{001f}}njem. ← lat … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
korund — kòrund m DEFINICIJA min. mineral velike tvrdoće, aluminijev oksid, bistri primjerci poznati kao dragulji: safir, rubin, topaz, ametist ETIMOLOGIJA njem. Korund ← lat. corundum … Hrvatski jezični portal
draguljarnica — dragùljārnica ž DEFINICIJA knjiš. mjesto gdje se prodaju dragulji (riječ se ne upotrebljava na natpisima) ETIMOLOGIJA vidi dragulj … Hrvatski jezični portal
dragúlj — a m (ū) 1. drag kamen: prstan z dragulji; oko se ji lesketa kot dragulj 2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: ta človek je pravi dragulj; njegov roman je eden najlepših draguljev slovenske proze … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krónski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na krono: kronski dragulji / kronska posest, zemlja; upravitelj kronskega imetja / visoka kronska čast / kronska dežela kronovina ◊ fiz., kem. kronsko steklo steklo, ki vsebuje alkalijske kovine ter kalcij in svetlobo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obložíti — ím dov., oblóžil (ȋ í) 1. namestiti, pritrditi kaj na določeno površino za zaščito, olepšanje, izboljšanje podlage: obložiti sedeže z usnjem; obložiti stene z lesom, ploščicami / obložiti ročaj palice z dragimi kamni 2. položiti, namestiti kaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobliskováti — újem nedov. (á ȗ) 1. večkrat, v presledkih močno zasvetiti: žaromet pobliskuje; brezoseb. na obzorju se pobliskuje se bliska 2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: dragulji, rosne kapljice pobliskujejo / njegove oči jezno, navdušeno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrédnost — i ž (ẹ) 1. značilnost česa a) glede na količino denarja, ki se dobi zanj: vrednost zemljišča pada, se veča; določiti, oceniti vrednost hiše; nakit ima majhno, veliko vrednost; merilo vrednosti; neskladnost med ceno in vrednostjo / prodati blago… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
