-
1 knocker
noun (a piece of metal etc fixed to a door and used for knocking.) tolkač* * *[nɔkə]nounkdor trka; tolkač, trkaloAmerican colloquially godrnjavec, zabavljač, sitnež; slang up to the knocker — dovršeno, odlično -
2 perfectiy
[pɜ:fiktli]adverbpopolno, dovršeno, brez napake; colloquially čisto, absolutno -
3 to
1. [tə,tu] preposition1) (towards; in the direction of: I cycled to the station; The book fell to the floor; I went to the concert/lecture/play.) proti, na2) (as far as: His story is a lie from beginning to end.) do3) (until: Did you stay to the end of the concert?) do4) (sometimes used to introduce the indirect object of a verb: He sent it to us; You're the only person I can talk to.)5) (used in expressing various relations: Listen to me!; Did you reply to his letter?; Where's the key to this door?; He sang to (the accompaniment of) his guitar.)6) (into a particular state or condition: She tore the letter to pieces.) na7) (used in expressing comparison or proportion: He's junior to me; Your skill is superior to mine; We won the match by 5 goals to 2.) od; proti8) (showing the purpose or result of an action etc: He came quickly to my assistance; To my horror, he took a gun out of his pocket.) po; na9) ([tə] used before an infinitive eg after various verbs and adjectives, or in other constructions: I want to go!; He asked me to come; He worked hard to (= in order to) earn a lot of money; These buildings were designed to (= so as to) resist earthquakes; She opened her eyes to find him standing beside her; I arrived too late to see him.) da10) (used instead of a complete infinitive: He asked her to stay but she didn't want to.)2. [tu:] adverb1) (into a closed or almost closed position: He pulled/pushed the door to.) v (skoraj) zaprtem stanju2) (used in phrasal verbs and compounds: He came to (= regained consciousness).)•* * *I [tu:, tu, tə]preposition (osnovni pomen k);1.(krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, obto arms! — k orožju!next door to us — sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)to take one's hat off to s.o. — odkriti se komu;2.(časovno) doto time — točno, pravočasnoto live to a great age — doživeti visoko starost;3.(namera, cilj, posledica ipd.)as to... — kar se tiče...to you colloquially vam na uslugoto what purpose? — čemú?dead fallen to their hands — mrtvi, ki so padli od njihove rokethat is nothing to me — to se me ne tiče; to ni nič zamewhat is that to you? — kaj te to briga?to come to hand — priti v roke, v posesthere's to you! — na tvoje (vaše) zdravje!to drink to s.o.'s health — piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komuwould to God (Heaven)! — daj bog!;4.(stopnja, mera, meja)to the full — do sitega, do mile voijeto a great extent — v veliki meri, zelothey were to the number of 400 — bilo jih je 400;5.(pripadnost, posest)that is all there is to it — to je vse in nič več;6.(odnos, razmerje)aversion to s.th. — odpor do česanothing to... — nič v primeri z...to all appearance — po vsem videzu, po vsej prilikito my (your etc) heart's desire — po moji (tvoji itd.) mili voljithree to dozen — tri na ducat;7.(rabi za tvorbo dajalnika)she was a good mother to him — bila mu je dobra mati;8.(za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)there is no one to see us — nikogar ni, ki bi nas videlwhat am I to do? — kaj naj naredim?he was seen to fall — videli so ga, kako je padelwe expect her — to come pričakujemo, da bo prišlato be honest, I should decline — če hočem biti pošten, moram odkloniti;9.(kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)I don't go because I don't want to — ne grem, ker nočem (iti)I meant to ring you up but had no time to — nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)II [tu:]adverbv normalnem (zlasti zaprtem) stanju; v mirnem položajuto and fro, to and back — sem in tjato bring s.o. to — spraviti koga k zavestito come to — priti k sebi, zavedeti se, osvestiti seto fall to — planiti (na jed, jedačo)to set to — lotiti se dela, pravilno začeti -
4 wish
[wiʃ] 1. verb1) (to have and/or express a desire: There's no point in wishing for a miracle; Touch the magic stone and wish; He wished that she would go away; I wish that I had never met him.) želeti (si)2) (to require (to do or have something): Do you wish to sit down, sir?; We wish to book some seats for the theatre; I'll cancel the arrangement if you wish.) želeti3) (to say that one hopes for (something for someone): I wish you the very best of luck.) želeti2. noun1) (a desire or longing, or the thing desired: It's always been my wish to go to South America some day.) želja2) (an expression of desire: The fairy granted him three wishes; Did you make a wish?) želja3) ((usually in plural) an expression of hope for success etc for someone: He sends you his best wishes.) dobre želje•- wishing-well* * *I [wiš]nounželja; voščilo; volja, težnja, hrepenenje, koprnenje, sla ( for po, za); predmet želja, želeni predmetwishes plural (dobre) želje, pozdravigood, best wishes — dobre, najboljše želje (voščila)he has had his wish — dobil je, kar je želelif wishes were horses beggars might ride figuratively od dobrih želja še nihče ni bil sitthe wish is father to the thought — človek hitro verjame, kar želi; kar človek želi, to mu hitro na pamet prideII [wiš]1.transitive verbželeti (si), hoteti, zahtevati; srčno (goreče, vneto, iskreno) prositi, hrepeneti po, koprneti poI wish I had... — hotel bi imeti...I wish I were a hundred miles away — hotel bi biti (škoda, da nisem) 100 milj pročI wish (that) it would rain — želel bi (si), da bi deževaloI wish you to go now — prosim te, da zdaj grešto wish s.o. well — dobro želeti komu, dobro misliti s komhe wished himself dead — želel si je, da bi bil mrtevit is to be wished that... — želeti je, da...he is not the man to wish ill to anybody — on ni človek, ki bi komurkoli želel kaj slabegato wish s.th. on s.o. — želeti komu kaj (slabega);2.intransitive verbželeti, izraziti željoto wish for s.th. — imeti željo (poželenje) po, želeti kajthis leaves nothing to be wished for — to je brez pomanjkljivosti, je dovršeno, brez hibe
См. также в других словарях:
dovršíti — ím dov., dovŕšil (ȋ í) 1. knjiž. dokončati, končati: pisatelj je dovršil roman / svoje naloge ni mogel dovršiti; dovršil je svoje delo / dovršiti šolo, študij 2. živeti do določene dobe; dopolniti: otrok je dovršil sedmo leto dovršívši zastar.:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razvíjati — am nedov. (í) 1. delati, da kaj preneha biti a) zavito: razvijati knjige; ovoj je previdno razvijal b) navito: razvijati žico s koluta / razvijati klobčič c) zvito: razvijati lepak, zastavo 2. spreminjati, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razvíti — víjem dov. (í) 1. narediti, da kaj preneha biti a) zavito: razviti knjigo, paket; razviti v papir zavit kruh b) navito: razvil je dva metra žice s koluta; sukanec se je razvil c) zvito: razviti lepak, trak; otroci so razvili zastavice in mahali z … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tȍrzo — m (sr) 〈N mn m i/ a sr〉 1. {{001f}}gornji dio ljudskog tijela, trup bez udova; korpus figure 2. {{001f}}a. {{001f}}lik. kiparsko ili slikarsko djelo koje prikazuje taj dio tijela, {{c=1}}usp. {{ref}}bista{{/ref}} b. {{001f}}oštećena ili… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
operat — opèrāt m <G operáta> DEFINICIJA dovršeno djelo; proizvod, izradak ETIMOLOGIJA vidi operacija … Hrvatski jezični portal
izpopolníti — in izpopólniti im tudi spopolníti in spopólniti im [u̯n] dov. (ȋ ọ) 1. narediti kaj bolj popolno, dovršeno: izpopolniti izdelke; izpopolniti delovni postopek; izpopolniti stroj; ti aparati so se zadnja leta zelo izpopolnili / z novimi odkritji… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpopolnjeváti — újem tudi spopolnjeváti újem [u̯n] nedov. (á ȗ) 1. delati kaj bolj popolno, dovršeno: izpopolnjevati izdelke; širiti in izpopolnjevati obrat; izpopolnjevati stroj / izpopolnjevati vzgojo; človeški govor se je v tisočletjih izpopolnjeval 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kváriti — im nedov. (á ȃ) 1. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: ne kvari razpoloženja s takim pripovedovanjem; ni mu hotel kvariti sreče; ta misel mu kvari veselje do vojaškega življenja / ni hotel kvariti prijetne družbe //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mojstrovína — e ž (í) nav. ekspr., navadno s prilastkom umetniško, tehnično dovršeno delo: Župančičevi prevodi so mojstrovina; občinstvo je občudovalo igralčevo mojstrovino; filmska, pripovedna mojstrovina; mizarska mojstrovina; Prežihove mojstrovine;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nadaljeválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na nadaljevanje: nadaljevalni načrti za študij // v zvezi nadaljevalni tečaj tečaj za izpopolnitev, razširitev osnovnega, začetnega znanja, obvladovanja česa: vpisati se v nadaljevalni tečaj; nadaljevalni plesni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poglábljati — am nedov. (á) 1. delati (bolj) globoko: poglabljati rečno strugo / pristanišče poglabljajo; zaliv se je začel poglabljati; pren. prepad med njima se je poglabljal 2. delati kaj bolj izrazito, intenzivno: poglabljati in utrjevati odnose med… … Slovar slovenskega knjižnega jezika