domotožje

См. также в других словарях:

• domotóžje — a s (ọ̑) hrepenenje po domu, domovini: v tujini ga je mučilo, razjedalo domotožje / fant ima domotožje toži se mu po domu, po domačih / prevzelo ga je domotožje po domačih hribih …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• domo... — prvi del zloženk nanašajoč se na dom, domovino: domoljub, domotožen, domotožje; domorodec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• domotóžen — žna o prid. (ọ ọ̄) nanašajoč se na domotožje: domotožne misli; v njem se je vedno bolj oglašalo domotožno koprnenje / fant je že domotožen …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• domotóžnost — i ž (ọ) star. domotožje: obhajala ga je domotožnost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• nostalgíja — e ž (ȋ) knjiž. 1. hrepenenje po domu, domovini; domotožje: v tujini ga je mučila nostalgija / nostalgija po domačem kraju 2. močna, otožna želja po tem, kar je osebek v preteklosti čutil, imel: nostalgija po miru, za preteklimi časi / tistih let …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• postávka — e ž (ȃ) 1. ekon. znesek v knjigovodskih listinah, poslovnih knjigah v zvezi z določenim področjem, dejavnostjo: črtati postavko za reprezentanco; vnesti v proračun postavko za gradnjo šole; znižati, zvišati postavko; proračunske postavke /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• razjédati — am nedov. (ẹ) 1. z grizenjem uničevati: molji razjedajo volnene tkanine; nekatere mravlje razjedajo les / ekspr. težko delo mu razjeda zdravje uničuje; pren. sovraštvo mu razjeda srce 2. s kemičnim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• spojíti — ím dov., spójil (ȋ í) 1. narediti, da je kaj a) tako skupaj, da tvori celoto: spojiti kovinske, lesene dele; spojiti deske z vijaki; spojiti z lepljenjem / spojiti kaj v celoto / spojiti električne vodnike b) skupaj, povezano: spojiti posamezne… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• stréti — strèm tudi stárem dov., strì stríte; stŕl (ẹ ȅ, á) 1. s silo, pritiskom narediti, da kaj ni več celo: streti lešnik, oreh; streti lupino; streti s kleščami; zaradi nepazljivosti so se jajca strla / streti kozarec, posodo / pri mučenju so mu… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• tožíti — in tóžiti im nedov. (ȋ ọ) 1. sporočati komu, da je kdo storil kaj nedovoljenega, negativnega: otroci radi tožijo; tožiti sošolce učitelju; tožili so ga očetu, da se potepa / odvaditi koga tožiti 2. jur. zahtevati rešitev pravnega spora s kom na …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• utíhniti — em dov. (í ȋ) 1. prenehati biti slišen: glasovi so utihnili / pogovor utihne 2. prenehati oddajati glasove, šume: dolgo je jokala, nato pa le utihnila; ptice v gozdu so utihnile / motor je nenadoma utihnil; vas je po deveti uri utihnila //… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika