-
1 rain
[rein] 1. noun1) (water falling from the clouds in liquid drops: We've had a lot of rain today; walking in the rain; We had flooding because of last week's heavy rains.) dež2) (a great number of things falling like rain: a rain of arrows.) dež2. verb1) ((only with it as subject) to cause rain to fall: I think it will rain today.) deževati2) (to (cause to) fall like rain: Arrows rained down on the soldiers.) deževati•- rainy- raininess
- rainbow
- rain check: take a rain check
- raincoat
- raindrop
- rainfall
- rain forest
- rain-gauge
- keep
- save for a rainy day
- rain cats and dogs
- the rains
- as right as rain
- right as rain* * *I [réin]noundež (& figuratively), naliv, plural deževje, nalivithe Rains nautical deževna cona (Atlantika, ɔ°-10° sev. širine)a rain of compliments (congratulations) — dež, ploha komplimentov (čestitk)rain or shine — ob vsakem vremenu, figuratively v vseh okoliščinah, naj se zgodi, kar hočea heavy rain — naliv, plohawe shall go rain or shine — šli bomo, pa naj dežuje ali sije sonce, ob vsakem vremenuII [réin]intransitive verbdeževati; liti; (o nebu) poslati dež; (o solzah) teči, liti; figuratively padati, priti v gomilah, v množicah; deževati s prasketanjem ( upon na); transitive verb liti, deževati (kaj), pustiti padati (dež), figuratively prelivati (solze); metati (kamenje) ( upon na)it is raining cats and dogs, it is raining pitch forks — lije kot iz škafait is likely to rain — kaže na dež, dež pretito rain stair-rods slang deževati v ravnih, vertikalnih curkihher eyes rained tears — iz oči so ji lile, tekle solzeit never rains but it pours figuratively nesreča nikoli ne pride sama -
2 cat
[kæt]1) (a small, four-legged, fur-covered animal often kept as a pet: a Siamese cat.) maček, mačka2) (a large wild animal of the same family (eg tiger, lion etc): the big cats.) mačka•- catty- catcall
- catfish
- catgut
- catsuit
- cattail
- let the cat out of the bag* * *I [kæt]nounmačka, maček; bič, korobač; colloquially prepirljivka; dvojni trinožnikwhen the cat's away the mice will play — kadar mačke ni doma, miši plešejoto wait for the cat to jump, to see how the cat jumps — čakati na ugodno priložnostto grin like a Cheshire cat — režati se, kazati zobeenough to make a cat laugh — smešen, da bi se se krave smejaleto shoot the cat — bljuvati, urha klicatias sick as a cat — hudo bolan; slabe voljeto turn a cat in the pan — postati izdajalec, po vetru se obračati; izneveriti seslang cat's whiskers — nekaj imenitnegaslang not a cat's chance, not a cat in hell's chance — prav nič upanjaII [kæt]transitive verb & intransitive verbvulgar bljuvati, urha klicati; s korobačem pretepsti; nautical dvigniti sidro do izbočene grediIII [kæt]nounAmerican colloquially traktor goseničarslang cat skinner — traktorist -
3 it
1) ((used as the subject of a verb or object of a verb or preposition) the thing spoken of, used especially of lifeless things and of situations, but also of animals and babies: If you find my pencil, please give it to me; The dog is in the garden, isn't it?; I picked up the baby because it was crying; He decided to run a mile every morning but he couldn't keep it up.) ono, to2) (used as a subject in certain kinds of sentences eg in talking about the weather, distance or time: Is it raining very hard?; It's cold; It is five o'clock; Is it the fifth of March?; It's two miles to the village; Is it your turn to make the tea?; It is impossible for him to finish the work; It was nice of you to come; Is it likely that he would go without us?)3) ((usually as the subject of the verb be) used to give emphasis to a certain word or phrase: It was you (that) I wanted to see, not Mary.)4) (used with some verbs as a direct object with little meaning: The car broke down and we had to walk it; Oh, bother it!)•- its- itself* * *I1.personal pronounono, to (v slovenščini se navadno ne prevaja)it writes well — (svinčnik itd.) dobro pišeOh, it was you — ah, ti si bil;2.subjekt brezosebnih glagolov in konstrukcijwhat time is it? — koliko je ura?how is it with your promise? — kako pa kaj s tvojo obljubo?it is 6 miles to — je šest milj do;3.poudarjena oblikait is to him that you should turn — nanj bi se moral obrniti;4.za predlogiof it — od tega, iz tegato it — k temu, na tem;5.nedoločni objektconfound it! — da bi ga vrag pocitralto go it — spustiti se v kaj, lotiti se česato foot it — iti peš, plesatito run for it — teči po kaj, teči na varno, teči na vlak itd.I take it that — domnevam, dalittle was left of it — od tega je malo ostalo;6.reflexivesebe, se, sebi, si, s seboj (za predlogi)IInouncolloquially nekaj posebnega, vrhunec; colloquially spolna privlačnost; British English colloquially martinihe was it — ni mu bilo enakega, bil je silno privlačen -
4 sheet
[ʃi:t]1) (a broad piece of cloth eg for a bed: She put clean sheets on all the beds.) rjuha2) (a large, thin, usually flat, piece: a sheet of paper/glass.) list, plošča•* * *I [ši:t]1.nounrjuha; ponjava, plahta; plošča (stekla, jekla itd.); ravna, gladka površina (vode, ledu); pljusk, ploha; pola ali list papirja; letak, časopis; printing tiskana pola, krtačni odtisi, korektura; technical tanka plošča; plural nesešiti, posamezni listiin sheets — ne še vezan, nesešit, še v polah, posameznih listih (o knjigi)between the sheets colloquially v postelji, v posteljoa blank sheet figuratively nepopisan list (papirja)sheet music — note, ki so tiskane na nevezanih polahsheet of water — vodna površina, ribnik, jezero, velika mlakathe book is in sheets — knjiga je še v polah, še ni vezanato go (to turn in) between the sheets — zlesti v posteljo, iti spatto stand in a white sheet figuratively pokoriti se, delati pokoro, kesati se, preklicatito be three sheets in the wind colloquially biti pošteno nadelan, pijan;2.transitive verbpokriti s ponjavo (plahto), z rjuho; zaviti (v mrtvaški prt), zamotati; obložiti z oblogami, s (pločevinastimi) ploščami; dati ploščato oblikosheeted rain — (v pljuskih) lijoč dež;3.adjectivezvaljan v pločevinosheet zinc — cinkova pločevina; tiskan na nesešite, posamezne pole (liste)II [ši:t]1.nounnauticalvrv, ki je pritrjena na spodnji zunanji ogel jadrato be (to have) a sheet in the wind slang biti opit, okajento be (to have) three sheets in the wind — biti pošteno nadelan, pijan;2.transitive verb -
5 since
1. conjunction1) ((often with ever) from a certain time onwards: I have been at home (ever) since I returned from Italy.) odkar2) (at a time after: Since he agreed to come, he has become ill.) odkar3) (because: Since you are going, I will go too.) ker2. adverb1) ((usually with ever) from that time onwards: We fought and I have avoided him ever since.) odtlej2) (at a later time: We have since become friends.) medtem3. preposition1) (from the time of (something in the past) until the present time: She has been very unhappy ever since her quarrel with her boyfriend.) od2) (at a time between (something in the past) and the present time: I've changed my address since last year.) od3) (from the time of (the invention, discovery etc of): the greatest invention since the wheel.) od* * *I [sins]1.prepositionodsince when...? colloquially od kdaj...?;2.adverbodtlej, od takrat, od tedaj ves čas; medtemever since — (ves čas, vse) od takrat, odtlejlong since — od davno, že davnohow long since? — kako dolgo že?he refused, but has since consented — odklonil, a je medtem (že) privolil (pristal)II [sins]conjunctionodkar, kar; ker, ker žehow long is it since you saw him — kako dolgo je, (od)kar ste ga videli?it has been raining ever since I came — (že ves čas) dežuje, odkar sem prišela costly, since rare book — dragocena, ker redka knjigaa more dangerous, since unknown foe — toliko nevarnejši, ker nepoznan sovražnik -
6 suppose
[səpóuz]transitive verbdomnevati; dopustiti, sprejeti kot možno; smatrati, predpostavljati; imeti kot predpogoj (kaj); intransitive verb misliti, domnevatialways supposing — s pogojem, da...I suppose so — verjetno, menda, tako mislimIs he at home? -- I suppose so. — Je on doma? -- Mislim, da je. Verjetno. Menda.it is not to be supposed that... — ni misliti, da...I don't suppose he will come — mislim, da ne bo prišelyou will come, I suppose? — mislim (upam), da boste prišli?suppose it rains — vzemimo (recimo), da dežuje (bi deževalo)suppose we went for a walk? — kaj ko bi šli na sprehod?suppose you meet me at 5 o'clock — predlagam, da se dobiva ob petihhe is supposeed to be able to do it — od njega se pričakuje, da bo mogel to napravitihe was supposed to be dead — mislili so (zanj), da je mrtevwhy, that was to be supposed — no, to se je moglo pričakovatiI suppose him to be an artist — domnevam, da je umetnik; imam ga za umetnikalet us suppose that to be true — domnevajmo (vzemimo, recimo), da je to res -
7 then
[ðen] 1. adverb1) (at that time in the past or future: I was at school then; If you're coming next week, I'll see you then.) takrat2) (used with prepositions to mean that time in the past or future: John should be here by then; I'll need you before then; I have been ill since then; Until then; Goodbye till then!) takrat3) (after that: I had a drink, (and) then I went home.) nato4) (in that case: He might not give us the money and then what would we do?) potem5) (often used especially at the end of sentences in which an explanation, opinion etc is asked for, or which show surprise etc: What do you think of that, then?) torej6) (also; in addition: I have two brothers, and then I have a cousin in America.) nadalje2. conjunction(in that case; as a result: If you're tired, then you must rest.) torej3. adjective(at that time (in the past): the then Prime Minister.) takraten* * *[ðen]1.adverbnato, potem; takrat; (na)dalje, razen tega; torejnow and then — včasih, tu pa tamevery now and then — vedno zopet, od časa do časathen and there — na mestu, takojlong before then — davno pred tem, davno prejall right then — torej prav, no pa dobro, v reduwell then — no!; no dobronow then — toda prosim, pa dobroon then! — kar (samo) naprej!then this, then that — včasih to, včasih onoif... then — če... tedajand then some American slang in še mnogo večwhat then? — pa potem?there and then — neposredno nato, takoj nato, precej natothen is it so? — torej je tako? torej vendar?then how are you? — pa kako se počutite?I think, then I exist — mislim, torej semis it raining? then we had better stay at home — ali dežuje? potem je bolje, da ostanemo doma;2.adjectivetakraten, tedanjithe then president — tedanji predsednik;3.nountisti (takratni, tedanji) časby then — do takrat, do tistega časafrom then — od tistega časa, od takratnot till then — šele od tistega časa, odtlej, šele natotill then — do tistega časa, do takrat, dotlej
См. также в других словарях:
deževáti — újem [dǝž] nedov. (á ȗ) nav. 3. os. 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj: zunaj dežuje; počakaj, da neha deževati; neprenehoma dežuje; če bo pravi čas deževalo, bo dobra letina / dežuje z vetrom 2. ekspr. v veliki količini… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stràšen — in strášen šna o prid., strašnéjši in stràšnejši in strášnejši (ȁ; ā) 1. ki ima strah vzbujajoče lastnosti: v sanjah je videl strašno prikazen / zgodil se je strašen zločin; strašno rjovenje je preplašilo čredo / izrekel je strašne besede; obšla … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slavko Avsenik — Infobox musical artist Name = Slavko Avsenik Img capt = Slavko Avsenik with his harmonica Background = solo singer Birth name = Slavko Avsenik Born = birth date and age|1929|11|26 Begunje na Gorenjskem, Slovenia Genre = Oberkrain ethnic, polka,… … Wikipedia
dèž — jà tudi ja [dǝž] m (ǝ̏ ȁ, ǝ̀) 1. padavine v obliki vodnih kapelj: dež curkoma lije; dež pada, rosi; dež je ponehal; pog. dež me je dobil; pog. dež gre dežuje; ti oblaki prinašajo dež; droben, gost, rahel dež; mrzel jesenski dež; ekspr. pohleven… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hodíti — hódim nedov., hójen (ȋ ọ) 1. premikati se s korakanjem: hodi že brez bergel; ljudje so brezbrižno hodili mimo bogate izložbe; dve dobri uri sem hodil od doma do mesta; hodil je okrog hiše in gledal v razsvetljena okna; hoditi skozi gozd; hoditi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kadíti — ím nedov., kajèn (ȋ í) 1. vdihavati in izdihavati dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: prižgal si je cigareto in kadil; že ves večer kadi; kaditi opij, tobak / kaditi cigareto, cigaro / za skednjem smo dečki kadili suh srobot / ne kadi in ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kakó — prisl. (ọ̄) 1. izraža vprašanje po načinu dejanja, dogajanja, stanja: kako je z njegovo boleznijo? kako si to dosegel? kako naj ti pomagam? / kako ti je ime? kako se pišeš? / kot nagovor, zlasti pri srečanju: kako je, fantje? kako (je) kaj (z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mlád — a o tudi ó prid., mlájši (ȃ á; v pomenu mladič ȃ) 1. ki je v prvem obdobju življenja: mlad človek; ljubitelj mladih živali; misliš, da boš zmeraj mlad; moral je umreti mlad; ekspr. rosno mlad / lepo je biti mlad / mlada generacija; pren., pesn … Slovar slovenskega knjižnega jezika
môčen — in močán môčna o in ó prid., močnéjši (ó ȃ ó) 1. sposoben opravljati naporno fizično delo: močen človek; močnejši je od njega; močen je za tri; močen kot bik, medved; močen kot hrast / razvil se je v močnega fanta krepkega / ima močne roke /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
močíti — móčim nedov. (ȋ ọ) 1. delati kaj mokro, navadno z vodo: curek moči skalo; dež moči okno; segla je tako globoko, da ji je voda močila zavihan rokav; močiti prašna, suha tla / lase močiti vlažiti s kako tekočino / pog. na izletu nas je tri dni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika