-
1 wonder
1. noun1) (the state of mind produced by something unexpected or extraordinary: He was full of wonder at the amazing sight.) začudenje2) (something strange, unexpected or extraordinary: the Seven Wonders of the World; You work late so often that it's a wonder you don't take a bed to the office!) čudo3) (the quality of being strange or unexpected: The wonder of the discovery is that it was only made ten years ago.) nenavadnost2. verb1) (to be surprised: Caroline is very fond of John - I shouldn't wonder if she married him.) čuditi se2) (to feel curiosity or doubt: Have you ever wondered about his reasons for wanting this money?) spraševati se3) (to feel a desire to know: I wonder what the news is.) hoteti vedeti•- wonderfully
- wonderingly
- wonderland
- wondrous
- no wonder* * *I [wʌndə]nounčudo; nekaj čudovitega, osupljivega; čudežen dogodek, čudežno delo, čudež; (za)čudenje, začudenostfor a wonder — čudežno; presenetljivo; čudno(it is) no wonder that... — nič čudnega (ni), da...he kept his word, for a wonder — za čuda je držal svojo besedohe swore and no wonder — zaklel je, in nič čudnega (če je)II [wʌndə]intransitive verb (za)čuditi se (at, about s.th. čemu); razmišljati (o čem), hoteti vedeti, biti radoveden, spraševati seOh! I just wondered! — O, nič! kar takó, samo vpraševal sem seI wonder who said it — rad bi vedel (sprašujem se, bogve), kdo je to rekelIs that true? -- I wonder. — Je to res? -- Bogve.well, I wonder — no, ne vem (prav)I have often wondered what would happen if... — često sem se spraševal, kaj bi se zgodilo, če... -
2 heaven knows
1) (I don't know: Heaven knows what he's trying to do.) bogve2) (certainly: Heaven knows I've tried to help.) bogve -
3 cow
I noun1) (the female of cattle used for giving milk: He has ten cows and a bull.) krava2) (the female of certain other animals eg the elephant, whale.) samica (slona, kita)•- cowboy- cowherd
- cowhide II verb(to subdue or control through fear: The pupil was cowed by the headmaster's harsh words.) preplašiti* * *I [kau]nounzoology krava; samica nekaterih velikih sesalcevvulgar baba, babura; Australian a fair cow — traparijaII [kau]transitive verb(o)plašiti, teroriziratito cow into s.th. z — ustrahovanjem prisiliti (da kaj stori)III [kau]nountechnical pokrov (dimnika) -
4 scratch
[skræ ] 1. verb1) (to mark or hurt by drawing a sharp point across: The cat scratched my hand; How did you scratch your leg?; I scratched myself on a rose bush.) opraskati2) (to rub to relieve itching: You should try not to scratch insect bites.) praskati (se)3) (to make by scratching: He scratched his name on the rock with a sharp stone.) izpraskati4) (to remove by scratching: She threatened to scratch his eyes out.) izpraskati5) (to withdraw from a game, race etc: That horse has been scratched.) izločiti2. noun1) (a mark, injury or sound made by scratching: covered in scratches; a scratch at the door.) praska(nje)2) (a slight wound: I hurt myself, but it's only a scratch.) praska3) (in certain races or competitions, the starting point for people with no handicap or advantage.) startna črta•- scratchy- scratchiness
- scratch the surface
- start from scratch
- up to scratch* * *I [skræč]1.nounpraska, neznatna rana, ranica; praskanje, strganje; čečkarija, kar je napisano; startna črta (pri dirkah); figuratively nič, ničla; prvi začetek; figuratively preizkušnja, dokaz poguma; plural veterinary mahovnica (konjska bolezen)Old Scratch — zlodej, vraga scratch of the pen figuratively poteza s peresomto be up to scratch figuratively biti v formito bring s.o. to the scratch figuratively postaviti koga pred odločitevto bring s.o. up to the scratch figuratively spraviti koga v redto come up to the scratch, to toe the scratch figuratively ne se izmikati, ne se plašiti, ne se izogibati, izpolniti pričakovanja, napraviti svojo dolžnost, ne se odtegniti (izmuzniti) svoji dolžnosti, pokazati se doraslega položaju, izkazati seit is no great scratch — to ni bogve koliko vredno;2.adjectiveskrpan, nehomogen, sestavljen iz neenakih delov, (skupaj) zmašen, improviziran; slučajen, nenameravan; pester, pisanscratch dinner — hitro pripravljena, zmašena večerjaII [skraeč]transitive verb(iz)grebsti, (iz)brskati; praskati; uprasniti (vžigalico); (na)strgati; s težavo spraviti skupaj (denar); (na)čečkati, (na)pisati; sport zbrisati s seznama (konja); slang izločiti iz boja, iz tekmovanja; intransitive verb grebsti (o mački); s težavo spraviti skupaj; sport preklicati prijavo za tekmovanje, odstopiti (od tekmovanja)to scratch s.o.'s back figuratively prilizovati se, dobrikati se komuscratch my back and I will yours figuratively naredi mi uslugo in jaz jo bom tebi, roka roko umivato scratch s.o.'s face — spraskati komu obrazscratch a Russian and you find a Tartar figuratively civilizacija spremeni samo zunanjost človekato scratch the surface of s.th. figuratively šele začeti, biti šele na začetku, le površno obravnavati, ne iti v globino -
5 wit
[wit]1) (humour; the ability to express oneself in an amusing way: His plays are full of wit; I admire his wit.) duhovitost2) (a person who expresses himself in a humorous way, tells jokes etc: He's a great wit.) duhovitež3) (common sense, inventiveness etc: He did not have the wit to defend himself.) zdrav razum•- witless- - witted
- witticism
- witty
- wittily
- wittiness
- at one's wits' end
- keep one's wits about one
- live by one's wits
- frighten/scare out of one's wits
- out of one's wits* * *I [wit]nounpamet, razumnost, bistrost, inteligenca, razsodnost; duševna sposobnost; zdrav razum; duhovitost, domiselnost; duhovitež, duhovit, odrezav človek, inteligentna oseba, duhovna veličinathe five wits obsolete petero čutovto be at one's wit's end — ne vedeti kako in kaj, ne se znajtiI am at my wit's end — sem pri kraju s svojo pametjo, ne znam si več pomagatito be out of one's wits — izgubiti pamet (glavo), ne biti pametenhe has his wits about him — on si zna vedno pomagati, prisotnost duha ga nikoli ne zapusti, on je vedno buden (oprezen)to have wit to — imeti dovolj pameti za (da...)he has not the wit to see... — nima toliko pameti, da bi uvidel...to live by one's wits — živeti od svoje prebrisanosti (prevar, goljufij), več ali manj pošteno se prebijati skozi živijenjeII [wit]obsolete transitive verb & intransitive verb (sed. čas I (he) wot, preterite in past participle wist, — sed. deležnik witting) vedetito wit — to je, namreč; kot sledi; in to
См. также в других словарях:
bógvé — in bóg vé [ kv ] prisl. (ọ̑ ẹ) 1. izraža negotovost, nedoločnost: bogve ali še živi; bogve zakaj ga ni; joče ali od žalosti ali od jeze, bogve; spomin na bogve koga; ženejo jih bogve kam; prišel je od bogve kod // ekspr., z zaimkom ali… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bogve... — prvi del zloženk, kakor bogvekaj, bogvekakšen, bogvekam, bogvekje ipd., gl. bogve … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bóg — á m, daj. ed. stil. bogú; mn. bogóvi; im., tož. dv. bogóva in bogá (ọ̑) 1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bógsigavédi — in bóg si ga védi prisl. (ọ̑ ẹ) bogve: ali se bova še srečala, bogsigavedi; bogsigavedi kdo je to rekel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bógvédi — in bóg védi [ kv ] prisl. (ọ̑ ẹ) star. bogve: doma je iz bogvedi katerega kraja / ni bogvedi kako zgovoren … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bógzná — in bóg zná prisl. (ọ̑ ȃ) star. bogve: bogzna zakaj to dela / drži se, kot bi bil bogzna kdo; igra ni bogzna kako duhovita … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hudír — ja m (í) evfem. hudič: hudir ga je zmamil; drvel je, kakor da ga žene sam hudir / hudir! ni hudir! kje, za hudirja, tiči / vsi smo vedeli, da temu hudirju skopemu ni treba denarja / bogve kakšnega hudirja imajo zdaj med seboj / »Ali je znal?«… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
idiót — a m (ọ̑) 1. med. najhujše duševno nerazvit človek: otrok je ostal idiot vse življenje 2. pog., slabš. omejen, neumen človek: bogve kateri idiot je to rekel; ta človek je čisto navaden idiot / kot psovka ali misliš, idiot, da se kdo meni zate … Slovar slovenskega knjižnega jezika
káj — čésa zaim., čému, káj, čém, čím (ā ẹ̄) 1. izraža vprašanje po neznani stvari, pojavu: kaj leži na mizi? kaj se je zgodilo? iz česa je to narejeno? čemu se smeješ? kaj vidiš? na kaj misliš? po kaj si prišla? o čem govoriš? s čim se igraš? / nav.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kakóv — tudi kákov a o zaim. (ọ; ā) zastar. kákšen: bogve kakova ženska je to … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kám — prisl. (ā) 1. izraža vprašanje po kraju, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže: kam greš? kam je izginil? kam boš to zapisal? / kam si se zagledal; elipt.: kam zdaj? odkod in kam, tovariš? kam pa, kam, bratec? skril se je v klet ali… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
