-
1 after
1. preposition1) (later in time or place than: After the car came a bus.) po2) (following (often indicating repetition): one thing after another; night after night.) za3) (behind: Shut the door after you!) za4) (in search or pursuit of: He ran after the bus.) za5) (considering: After all I've done you'd think he'd thank me; It's sad to fail after all that work.) po6) ((American: in telling the time) past: It's a quarter after ten.) čez2. adverb(later in time or place: They arrived soon after.) zatem3. conjunction(later than the time when: After she died we moved house twice.) potem ko- afterthought
- afterwards
- after all
- be after* * *I [á:ftə], American [aeftə]adverbkasneje, natoII [á:ftə], American [aeftə]adjectivekasnejši, naslednji; zadnjiIII [á:ftə], American [aeftə]prepositionpo, zaafter all — končno, navsezadnje, sicer, kljub temuto be after s.th. — nameravati nekaj, hrepeneti po čem, imeti nekaj za bregomafter hours — čas po policijski uri, ko so zaprte trgovineto look after — čuvati, pazitiwhat are you after? — kaj želiš?IV [á:ftə], American [aeftə]conjunctionpotem koafter having finished his work, he left — ko je končal delo, je odšel -
2 as
[æz] 1. conjunction1) (when; while: I met John as I was coming home; We'll be able to talk as we go.) medtem ko2) (because: As I am leaving tomorrow, I've bought you a present.) ker3) (in the same way that: If you are not sure how to behave, do as I do.) kot4) (used to introduce a statement of what the speaker knows or believes to be the case: As you know, I'll be leaving tomorrow.) kot, kakor5) (though: Old as I am, I can still fight; Much as I want to, I cannot go.) čeprav6) (used to refer to something which has already been stated and apply it to another person: Tom is English, as are Dick and Harry.) (tako) kot2. adverb(used in comparisons, eg the first as in the following example: The bread was as hard as a brick.) (tako) kot3. preposition1) (used in comparisons, eg the second as in the following example: The bread was as hard as a brick.) kot2) (like: He was dressed as a woman.) kot3) (with certain verbs eg regard, treat, describe, accept: I am regarded by some people as a bit of a fool; He treats the children as adults.) kot4) (in the position of: He is greatly respected both as a person and as a politician.) kot•- as for- as if / as though
- as to* * *I [æz]adverbkot, tako kot, prav takoas well — tudi, prav takoas well as — prav tako kakor, nič manj odII [æz]conjunctionkot; kolikor; ker; ko, medtem ko; čeprav, četudi, dasias follows — kot sledi, sledečeas little as — samo (s singular)as much as you like — po mili volji, kolikor želišas a rule — navadno, pravilomaas though, as if — kakor če bibe so kind as to... — bodi(te) tako ljubezniv(i) in...as it were — nekako, tako rekočIII [æz]relative pronountisti, ki, ki; takšen, daI am not such a fool as to believe you — nisem tako neumen, da bi ti verjelIV [æz]prepositionas for, as to — glede nacommerce as per your letter — glede na vaše pismoV [æz]nounhistory rimska utežna enota; rimski bronast novec, as -
3 burton
[bɜ:tən]nounškripčevje; pivo (iz Burtona)colloquially he has gone for a burton — odšel je in se ni vrnil, ni ga več -
4 swing
[swiŋ] 1. past tense, past participle - swung; verb1) (to (cause to) move or sway in a curve (from side to side or forwards and backwards) from a fixed point: You swing your arms when you walk; The children were swinging on a rope hanging from a tree; The door swung open; He swung the load on to his shoulder.) zibati (se); zavihteti2) (to walk with a stride: He swung along the road.) hoditi z dolgimi koraki, koračiti3) (to turn suddenly: He swung round and stared at them; He is hoping to swing the voters in his favour.) obrniti (se)2. noun1) (an act, period, or manner, of swinging: He was having a swing on the rope; Most golfers would like to improve their swing.) zibanje; zamah2) (a swinging movement: the swing of the dancers' skirts.) zibanje3) (a strong dancing rhythm: The music should be played with a swing.) z zamahom4) (a change in public opinion etc: a swing away from the government.) preobrat5) (a seat for swinging, hung on ropes or chains from a supporting frame etc.) gugalnica•- swinging- swing bridge
- swing door
- be in full swing
- get into the swing of things
- get into the swing
- go with a swing* * *I [swiŋ]1.nounzamah, mahanje, vihtenje; nihaj, nihanje sem in tja; zibanje, guganje; tok; elastična, ritmična hoja; svoboda gibanja; gugalnica, guncnica; music swing (hitri stil jazza, kompozicija v tem smislu); economy American doba konjunkture, procvit, višek; politics krožno volilno potovanje (kandidata); colloquially posad, (delovna) izmenaoff one's swing figuratively ne na višini, ne pri močifree swing — svoboda gibanja, toriščethe swing of the pendulum — nihanje nihala, figuratively spremenljivost (zlasti prihod na oblast zdaj ene zdaj druge politične stranke)to get into the swing of s.th. — uvesti se v kaj, priučiti se čemuto give full swing to s.th. — dati čemu popoln razmah, popolno svobodo potekanjato have one's swing figuratively iti svojo potto let s.th. have its swing — pustiti kaj potekati po normalni poti (normalno)let him have his full swing — pustite ga, naj dela, kar hočelet me have a swing — daj, da se malo poguncam na gugalnicito walk with a swing — hoditi z dolgimi, ritmičnimi koraki, z elanom;2.adjectivevrtljiv; nihalen; gugalenII [swiŋ]1.intransitive verbnihati, zibati se, gugati se, guncati se, pozibavati se; figuratively biti odvisen ( from od); viseti, bingljati; biti obešen na vislice; obračati se, vrteti se; nautical obračati se okoli sidra ali boje; gibati se v krivulji, zavijati; hoditi hitro, z dolgimi koraki in z elanom;2.transitive verbzamahniti, mahati z, vihteti; zibati, gugati, pustiti nihati; obesiti; obračati na vse strani; meriti (čas) z nihaji; bingljati z; z zamahom dvigniti kvišku (on, to na); American vplivati na; American uspešno izvesti; politics pridobiti si (volilce)swing it! slang prekleto!to swing a bat (a sword, a lasso) — vihteti gorjačo (meč, laso)to swing one's arms — mahati, otepati z rokamito swing into line military formirati eno vrstoto swing the lead nautical slang ogibati se dela, zabušavati, delati se bolnegato swing into motion — priti v tek, v zamahto swing round the circle American večkrat spremeniti svoje mnenje; politics American obiskati volilna okrožjahe shall swing for it — za to bo visel, bo obešenhe swung when I shouted — obrnil se je, ko sem zavpilhe swung out of the room — z dolgimi, brzimi, prožnimi koraki je odšel iz sobethere is not room enough to swing a cat figuratively niti toliko ni prostora, da bi se človek obrnil -
5 tiptoe
['tiptəu](to walk on the toes, usually in order to be quiet: He tiptoed past her bedroom door.) hoditi po prstih- walk- stand on tiptoes
- stand on tiptoe* * *[típtou]1.nounkonica prsta na nogion tiptoe, a-tiptoe — na (po) prstih; figuratively radovedno, napeto, previdno, skrivaj, tihoto be on tiptoe with curiosity — koprneti, goreti od radovednostito walk on tiptoe — po prstih hoditi;2.adjectivena prstih (stoječ)tiptoe step — koraki po prstih;3.adverbnapeto, previdno, skrivaj, tiho;4.intransitive verbhoditi po prstih -
6 until
[ən'til]preposition, conjunction(to the time of or when: He was here until one o'clock; I won't know until I get a letter from him.) do; dokler ne* * *[ʌntíl]1.prepositiondo, vse doit won't be ready until to-morrow — šele do jutri bo (to) pripravljeno (gotovo);2.conjunctiondokler nenot until — ne prej kot, šele (ko)wait until I come back — počakaj, da se vrnem (dokler se ne vrnem)we did not begin until he was back — začeli smo šele, ko se je on vrnilI did not go until he came — nisem odšel, dokler se ni on vrnil -
7 vice
I noun(a kind of strong tool for holding an object firmly, usually between two metal jaws: The carpenter held the piece of wood in a vice; He has a grip like a vice.) primežII noun1) (a serious moral fault: Continual lying is a vice.) pregreha2) (a bad habit: Smoking is not one of my vices.) razvada* * *I [váis]nounpregreha, pregrešnost, pokvarjenost, sprijenost, razvratnost, nemoralno življenje; napaka, grda navada, razvada, slabost; (telesna) hiba; izroditev, spačenost (stila)my horse has one vice, he can't stand blinkers — moj konj ima eno hibo, ne more prenašati plašnicto inveigh against the vices — bičati razvratnost, pregreheII [váis]1.nountechnicalprimež, primož; precepa vice-like grip — železen, močan prijem (stisk)to grip like a vice — prijeti, zgrabiti kot primež;2.transitive verbstisniti, ukleščiti (s primežem), priviti; utrditi, držati kot v primežu, stisniti v primežIII [váis]nouncolloquially predpredsednik; podravnatelj, pomočnik direktorjaIV [váisi]prepositionnamesto (koga, česa)he was appointed director vice Mr. Smith, who resigned — bil je imenovan za direktorja namesto g. Smitha, ki je odšel v pokoj -
8 wise
1) (having gained a great deal of knowledge from books or experience or both and able to use it well.) pameten2) (sensible: You would be wise to do as he suggests; a wise decision.) pameten•- wisely- wisdom
- wisdom tooth
- wisecrack
- wise guy
- be wise to
- none the wiser
- put someone wise
- put wise* * *I [wáiz]noun(redko) načinin any wise — kakorkoli, na kakršenkoli načinin no wise — na noben način, nikakorin solemn wise — svečano, slovesno, na slovesen načinon this wise — na ta način, takoII [wáiz]adjective ( wisely adverb)pameten, moder, razumen, uvideven, izkušen; oprezen, preračunljiv, zvit; obveščen, seznanjen, poučen, vedoč; obsolete učen; American slang zavesten, vedoč, na tekočemwise woman — vedeževalka, vražaricaa word to the wise is enough — kdor ima kaj soli v glavi, že razumeto be ( —ali to get) wise — spametovati se, zavedati sehe came away from the lecture none the wiser — odšel je od predavanja prav nič pametnejši (ne da bi bil kaj razumel)to put s.o. wise to — seznaniti koga z, opozoriti koga na, uvesti koga vIII [wáiz]intransitive verb & transitive verbto wise up American slang biti informiran, zavohati (nevarnost)to keep s.o. wised up — sproti poročati komu
См. также в других словарях:
ødsel — ød|sel adj., t, ødsle … Dansk ordbog
odíti — ídem dov., odšèl odšlà odšlò tudi odšló (í) 1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več ali da je na določenem mestu: vstal je in odšel; čas je, da odidem; po teh besedah je odšla iz sobe; že zjutraj je odšla z doma; odšla je k… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prepustíti — ím dov., prepústil (ȋ í) 1. dati komu pravico, možnost, da dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek: prepustiti hišo sinu; prepustiti komu sobo za dva meseca / kralj je moral prepustiti prestol sinu / prepustiti besedo drugemu diskutantu / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Ljubljana-Zagreb-Beograd — Infobox Album | Name = Ljubljana Zagreb Beograd Type = live Artist = Laibach Released = June 7 1993 Recorded = 1982 Genre = Industrial Length = 69:38 Label = Grey Area Producer = Reviews = * Allmusic (unrated)… … Wikipedia
Jože Javoršek — Infobox Writer name = Jože Javoršek caption = Jože Javoršek birth date = birth date|1920|10|20|mf=y birth place = Velike Lašče, Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes (now in Slovenia) death date = death date|1990|9|2|mf=y death place = Ljubljana … Wikipedia
Ljubljana-Zagreb-Beograd — Ljubljana–Zagreb–Beograd … Википедия
káli — in ká li prisl. (ā) star. izraža vprašanje po potrditvi domneve; ali ne, ali káj: menda spiš, kali; najbrž je že odšel, kali / ali je bolan, kali / poldrugo leto je ali kali, kar je odšel ali kàj // najbrž, menda: resnica bo kali ta, da ni več… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kdóvé — in kdó vé prisl. (ọ̄ ẹ) izraža negotovost, nedoločnost: kdove ali je zdrava; morda je še živ, kdove; odšel je kdove kam; to je izrezek iz kdove katere revije; prišel je kdove odkod // ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
meníti — ím tudi méniti im dov., méni tudi mêni (ȋ í; ẹ̄) zastar. menjati: menila sta obleko, da ju niso spoznali / to meni slabost v moč in méniti im, tudi méniti im nedov. (ȋ ẹ; ẹ) 1. knjiž., z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje védenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poslovíti se — ím se dov., poslóvil se (ȋ í) 1. pozdraviti se pri odhodu, navadno tudi s stiskom roke: odšel je, ne da bi se bil poslovil; posloviti se od domačih, prijateljev; nato se je poslovil tudi z njo od nje / pri sosedovih se je že poslovil // nav.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika