-
1 nastać
глаг.• настать* * *nasta|ć\nastaćne;\nastaćnie, \nastaćń, \nastaćł сов. 1. наступить, настать; 2. разг. вступить в должность; \nastaćł nowy kierownik пришёл новый начальник, назначили нового начальника+1. nadejść, nastąpić
* * *nastanę, nastanie, nastań, nastał сов.1) наступи́ть, наста́ть2) разг. вступи́ть в до́лжностьnastał nowy kierownik — пришёл но́вый нача́льник, назна́чили но́вого нача́льника
Syn: -
2 nasta|ć
pf — nasta|wać1 impf (nastanę — nastaję) vi książk. 1. (nastąpić) [dzień] to break; [milczenie] to ensue; [mróz, zima, zła pogoda] to set in; [nowa era] to dawn 2. pot. (objąć stanowisko) to come to a. into office, to come to power- nastał nowy prezydent a new president came to a. into office- po śmierci króla nastał jego syn after the king’s death, his son came to powerThe New English-Polish, Polish-English Kościuszko foundation dictionary > nasta|ć
-
3 nastawać
nastawać (nastaję) < nastać> (nastanę) wiosna kommen, beginnen; noc einbrechen; cisza eintreten; (rządzić) regieren, an die Macht kommen;nastawać (na A) bestehen (auf A);nastawać na k-o auf jemanden Druck ausüben;nastała moda na szpilki Pfennigabsätze sind in Mode;nastawać na czyjeś życie nach jemandes Leben trachten
См. также в других словарях:
rána — e ž (á) 1. kar nastane na mestu, kjer se tkivo pretrga: rana se celi, se gnoji; rana krvavi, peče; rana se je znova odprla; dobiti, imeti rane po vsem telesu; obvezati, razkužiti, zdraviti rano; globoka, gnojna, krvava rana; rana od ugriza,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slíka — e ž (ȋ) 1. likovna upodobitev česa z barvami, navadno umetniška: delati, končati sliko; dobra, lepa slika; slika cvetočega drevesa; deček na sliki je kot živ / abstraktna slika; oljnata slika; stenska, stropna slika; slika na steklu // delo,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ustváriti — im dov. (á ā) 1. s svojo dejavnostjo narediti, da kaj nastane: ustvariti robota / v različnih religijah človeka, svet je ustvaril bog / ustvariti velik industrijski kompleks / ustvariti dohodek; ustvariti si veliko premoženje / ustvariti novo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vtís — a m (ȋ) 1. podoba predmeta, ki nastane z njegovim vtisnjenjem v kaj: vtisi stopal so še vidni; globoki, sveži vtisi; školjkast vtis 2. kar nastane v zavesti kot posledica hitrega, navadno čustvenega sprejemanja zunanjega sveta: vtis izgine,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zév — í ž (ẹ̑) 1. odprtina, ki nastane, če se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): zev nastane; v skalovju je široka zev / zev prepada; pren., ekspr. med njima je zazijala nepremostljiva zev ♦ alp. robna zev med snegom in skalovjem ob straneh… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvéza — e ž (ẹ̑) 1. pojav ali stanje, ko je kaj povezano s čim: mladi rastlini ni več potrebna zveza s staro trto; prizidek je brez zveze s tlemi; rahla, trdna zveza; zveza med kostema / trgati zveze s preteklostjo; naravna zveza med starši in otroki 2 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gáma — e ž, tudi neskl. (ā) tretja črka grške abecede: alfa, beta, gama [γ] gáma neskl. pril. tretji po vrsti: stranica nasproti kota gama ◊ fiz. žarki gama in gama žarki elektromagnetno valovanje, ki nastane pri razpadanju mnogih radioaktivnih snovi;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gúba — e ž, im., tož. mn. in dv. stil. gubé (ú) 1. kar nastane pri mečkanju tkanine, papirja: na krilu so se ji naredile gube; zlikati gube na rokavu / na hrbtu se mu na suknjiču delajo gube // kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: krilo z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
interferénca — e ž (ẹ̑) 1. fiz. pojav, ki nastane z združevanjem dveh ali več valovanj enake frekvence: pri interferenci lahko nastane ojačeno valovanje; interferenca svetlobe, zvoka 2. knjiž., redko križanje, prepletanje: interference, ki obstajajo med… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvrtína — e ž (í) 1. luknja, ki nastane z vrtanjem: narediti, obdelati izvrtino; vtakniti razstrelivo v izvrtino; koničasta, stožčasta izvrtina; globina, premer izvrtine / žarg., avt. izvrtina valja premer 2. zdrobljena snov, ki nastane pri vrtanju:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izzváti — zôvem dov., izzvál (á ó) 1. z ravnanjem, govorjenjem namenoma povzročiti, da kdo reagira drugače kot v normalnih okoliščinah: izzvali so ga, pa se je moral braniti / izzvati koga na boj / izzvati koga k debati, polemiki 2. biti neposredni vzrok,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika