-
1 pogosto
(та) часто -
2 pogosto
frequently, often -
3 haunt
[ho:nt] 1. verb1) ((of a ghost) to inhabit: A ghost is said to haunt this house.) strašiti2) ((of an unpleasant memory) to keep coming back into the mind of: Her look of misery haunts me.) preganjati3) (to visit very often: He haunts that café.) pogosto obiskovati2. noun(a place one often visits: This is one of my favourite haunts.) pogosto obiskovan kraj- haunted* * *I [hɔ:nt]nounpogosto obiskovan kraj, najljubši kraj; skrivališče; krmišče (živali); shajališče (kriminalcev)II [hɔ:nt]1.transitive verbpogosto obiskovati (in, about); družiti se ( with s, z); strašiti (duh);2.intransitive verbprikazovati se (duh); figuratively vznemirjati, mučiti, preganjati (misli, spomini itd.)a haunted house — hiša, v kateri strašia haunted man — človek, ki ne najde miru -
4 often
['ofn](many times: I often go to the theatre; I should see him more often.) pogosto* * *[ɔ:fn]adverbčesto, pogostoas often as not, ever so often — zelo pogosto -
5 many
['meni] 1. comparative - more; adjective(a great number of: Many languages are spoken in Africa; There weren't very many people; You've made a great/good many mistakes.) mnogo2. pronoun(a great number: A few people survived, but many died.) mnogi- many-- many a* * *I [méni]adjectivemnogi, številni, mnogo, velikomany times — velikokrat, čestohow many? — koliko?how many times? — kolikokrat?to be one too many for — biti premočen za, biti prekanjenone too many — odveč, nezaželjen, eden prevečin so many words — dobesedno, izrecnomany's the — mnogo jih je, kiII [méni]nounmnožica, mnogi -
6 not
[not]1) ((often abbreviated to n't) a word used for denying, forbidding, refusing, or expressing the opposite of something: I did not see him; I didn't see him; He isn't here; Isn't he coming?; They told me not to go; Not a single person came to the party; We're going to London, not Paris; That's not true!) ne2) (used with certain verbs such as hope, seem, believe, expect and also with be afraid: `Have you got much money?' `I'm afraid not'; `Is he going to fail his exam?' `I hope not'.) ne•* * *[nɔt]adverbnenot to be thought of — izključeno, ni mislitislang not half — zelo, in še kako; ni govora!not on your life — nikakor, za nič na svetunot but what ( —ali that) — čeprav, vseeno -
7 oft
[ɔ:ft]adverb archaic poetically često, pogosto -
8 prav
верно, правильно, хорошооченьсовсемmeni je prav - я согласен, пожалуйče vam je prav - если вы согласны, если вам угóдноimaš prav - ты прав, твоя правдаne postopa - он не поступает правильно (= так как сдéлует)ravno prav - si prišel - ты как раз пришёл, ты мне кстaти попалсяčisto prav - совершенно верно, точно такnudi mi prav - take ugodnosti kot vam - он доставляет мне такие же удобства как и вам, он мне предлагает те же выгоды как и вам -
9 varav
обманчивый, вводящий в заблуждение -
10 absentee
noun (a person who is not present, especially frequently (eg at work, school etc).) pogosto odsoten* * *[æbsəntí:]nountisti, ki je odsoten, ki ga ni bilo -
11 again
[ə'ɡen](once more or another time: He never saw her again; He hit the child again and again; Don't do that again!; He has been abroad but he is home again now.) spet* * *[əgéin, əgén]adverbzopet, znova, ponovno, še enkrat, poleg tega, prav takoagain and again — ponovno, zopet in zopet, nenehnoto be o.s. again — okrevatinow and again — tu in tam, včasihtime and again — večkrat, pogostoover again — znova, še enkrat -
12 change
[ ein‹] 1. verb1) (to make or become different: They have changed the time of the train; He has changed since I saw him last.) spremeniti (se)2) (to give or leave (one thing etc for another): She changed my library books for me.) zamenjati3) ((sometimes with into) to remove (clothes etc) and replace them by clean or different ones: I'm just going to change (my shirt); I'll change into an old pair of trousers.) preobleči se4) ((with into) to make into or become (something different): The prince was changed into a frog.) spremeniti (se) v5) (to give or receive (one kind of money for another): Could you change this bank-note for cash?) zamenjati2. noun1) (the process of becoming or making different: The town is undergoing change.) sprememba2) (an instance of this: a change in the programme.) sprememba3) (a substitution of one thing for another: a change of clothes.) zamenjava4) (coins rather than paper money: I'll have to give you a note - I have no change.) drobiž5) (money left over or given back from the amount given in payment: He paid with a dollar and got 20 cents change.) ostanek6) (a holiday, rest etc: He has been ill - the change will do him good.) sprememba•- change hands
- a change of heart
- the change of life
- change one's mind
- for a change* * *I [čeindž]nounsprememba; menjava; borza; drobiž, prestop, prehod; astronomy mlaj; plural potrkavanje (z zvonovi)medicine change of life — klimakterijto get the change out of s.o. — ugnati kogato ring the changes — pogosto menjati službo, ponavljati isto z drugimi besedamito take a change out of s.o. — maščevati se nad kom; kaznovati kogato take the change on s.o. — (pre)varati kogaII [čeindž]1.transitive verb( from iz, into v) spremeniti, prenarediti; preurediti; zamenjati; railway prestopiti; oddojiti, odstaviti (dojenčka);2.intransitive verbspremeniti se; preobleči se; skisati seto change colour — prebledeti, zardetimotoring to change gears — menjati prestavoto change out of recognition — tako se spremeniti, da ga ni moči spoznatiall change! — vsi potniki prestopite!colloquially to change one's feet — preobuti se -
13 constantly
-
14 fast
I 1. adjective1) (quick-moving: a fast car.) hiter2) (quick: a fast worker.) hiter3) ((of a clock, watch etc) showing a time in advance of the correct time: My watch is five minutes fast.) ki prehiteva2. adverb(quickly: She speaks so fast I can't understand her.) hitro- fastness- fast foods
- fast food II 1. verb(to go without food, especially for religious or medical reasons: Muslims fast during the festival of Ramadan.) postiti se2. noun(a time or act of fasting: She has just finished two days' fast.) post- fastingIII adjective1) ((of a dye) fixed; that will not come out of a fabric when it is washed.) obstojen2) (firm; fixed: She made her end of the rope fast to a tree.) pritrjen•* * *I [fa:st]adjectivehiter; lahkomiseln; trden; stanoviten, zvest, stalen (barva); pritrjen, zapetAmerican slang sleparski; American slang fast buck — hitro zaslužen denara fast man (woman) — razuzdanec, (-nka)fast watch — ura, ki prehitevato make door fast — zakleniti, zapahniti vrataII [fa:st]adverbhitro, naglo; trdno, močno; pogosto; varno; tik; zapravljivo, lahkomiselnofast by, fast beside — čisto polegto play fast and loose — biti nezanesljiv, nestalento stick fast — trdno se držati; figuratively obtičatito make fast — pritrditi, privezatiIII [fa:st]1.nounpost;2.intransitive verbpostiti se;3.adjectiveposten -
15 generally
adverb (usually; by most people; on the whole: He is generally disliked; He generally wins.) na splošno* * *[džénərəli]adverbna splošno, običajno, navadno, večinoma, pogosto -
16 habituate
[həbítjueit]transitive verbnavaditi (to na), privajati na; American colloquially pogosto obiskovatito habituate o.s. to — navaditi se na, privajati se -
17 hourly
adjective, adverb ((happening or done) every hour: Take his temperature hourly; hourly reports.) vsakouren; vsako uro* * *[áuəli]1.adjectivevsakouren, pogost, neprestan;2.adverbvsako uro, pogosto, neprestano -
18 jailbird
noun (a person who is or has often been in jail.) povratnik* * *[džéilbə:d]nouncolloquially zapornik, bivši zapornik, kdor je pogosto v zaporu -
19 plenty
['plenti] 1. pronoun1) (a sufficient amount; enough: I don't need any more books - I've got plenty; We've got plenty of time to get there.) dovolj2) (a large amount: He's got plenty of money.) mnogo2. adjectiveThat's plenty, thank you!) dovolj- plentiful* * *I [plénti]adjectivepredicative velik, prostran; obilenII [plénti]adverb colloquially obilno, mnogo; American colloquially zeloIII [plénti]nounobilje, izobilje, obilica (of česa)plenty of times — često, pogosto -
20 quarter
['kwo:tə] 1. noun1) (one of four equal parts of something which together form the whole (amount) of the thing: There are four of us, so we'll cut the cake into quarters; It's (a) quarter past / (American) after four; In the first quarter of the year his firm made a profit; The shop is about a quarter of a mile away; an hour and a quarter; two and a quarter hours.) četrtina2) (in the United States and Canada, (a coin worth) twenty-five cents, the fourth part of a dollar.) 25 centov3) (a district or part of a town especially where a particular group of people live: He lives in the Polish quarter of the town.) četrt4) (a direction: People were coming at me from all quarters.) smer5) (mercy shown to an enemy.) milost6) (the leg of a usually large animal, or a joint of meat which includes a leg: a quarter of beef; a bull's hindquarters.) del živali7) (the shape of the moon at the end of the first and third weeks of its cycle; the first or fourth week of the cycle itself.) krajec8) (one of four equal periods of play in some games.) četrtina9) (a period of study at a college etc usually 10 to 12 weeks in length.) četrtletje2. verb1) (to cut into four equal parts: We'll quarter the cake and then we'll all have an equal share.) razrezati na štiri dele2) (to divide by four: If we each do the work at the same time, we could quarter the time it would take to finish the job.) razdeliti na štiri dele3) (to give (especially a soldier) somewhere to stay: The soldiers were quartered all over the town.) nastaniti•3. adverb(once every three months: We pay our electricity bill quarterly.) četrtletno4. noun(a magazine etc which is published once every three months.) četrtletnik- quarters- quarter-deck
- quarter-final
- quarter-finalist
- quartermaster
- at close quarters* * *I [kwɔ:tə]nounčetrtina, četrt ( a quarter of an hour četrt ure; for quarter the price, for a quarter of fhe price za četrtino cene); četrtina funta (0,113 kg); četrtina milje, tek na četrt milje ( he won the ŋ zmagal je v teku na četrt milje); mera za tkanine, četrtina jarda (22,8 cm); trgovska mera, četrtina stota (28 funtov, 12,7 kg, American 2ɜ funtov, 11,ʌɔ kg; British English 2,91 hl); American Scottish šolsko četrtletje; četrtletje, kvartal; četrtina zaklane živali, ena od štirih nog, hrbet konja; heraldry eno od štirih polj grba; astronomy lunin krajec ( first ŋ prvi krajec, last ŋ zadnji krajec); American četrt dolarja, novec za 25 centov; mestna četrt, kvart ( residential ŋ stanovanjska četrt); stran neba, smer vetra (what quarter is the wind in? iz katere strani piha?, figuratively od kje piha veter?); predel, kraj ( in this ŋ v teh krajih), smer ( in that ŋ v ono smer), stran ( from another ŋ z druge strani); vir ( from a good ŋ iz dobrega vira); družbeni krog ( in government ŋs v vladnih krogih); usnje za peto (čevlja); technical ɔ palce širok kos lesa (v tesarstvu); military (zlasti plural) stan, bivališče ( to be confined to ŋs biti v hišnem priporu); (zlasti military) milost, prizanašanje, pomilostitev ( to find no quarter with ne najti milosti pri); nautical bok krme ( on the port ŋ na levi strani krme); nautical borbeni položaj posadke ( to beat to ŋs sklicati posadko na položaje)to give quarter — izkazati milost, pomilostitiat close quarters — od blizu, v neposrednem stiku (spopadu)II [kwɔ:tə]1.transitive verbrazdeliti na štiri dele; razkosati, razčetveriti (izdajalca); heraldry razdeliti na štiri polja (grb); vzeti pod streho; military (prisilno) nastaniti (at, in a place; to be ŋed at (in) stanovati kje); pretakniti, preiskati teren (lovski psi); nautical določiti borbeni položaj posadke;2.intransitive verbstanovati, živeti (at pri); tekati sem in tja (psi)figuratively to quarter o.s. on s.o. — vseliti se pri kom
- 1
- 2
См. также в других словарях:
pogóst — a o prid., pogóstejši (ọ̑) 1. ki se večkrat pojavi, ponovi: narava je pogost motiv v njegovi poeziji; prepiri med njima so postajali še pogostejši; viharji tod niso pogosti / to je pogosta bolezen med domačini; niti pogoste ustrelitve niso strle … Slovar slovenskega knjižnega jezika
menjávati — am nedov. (ȃ) 1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: menjavati koruzo za sol / menjavati lire, marke za dinarje dajati ali dobivati lire, marke za enakovredno, ustrezno vsoto dinarjev 2. dajati, postavljati kaj na mesto, kjer je bilo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavíjati — am nedov. (í) 1. spreminjati smer svojega a) gibanja: kolesar, ladja, voz zavija / zavijati okrog vogala b) poteka: cesta, proga zavija // s prislovnim določilom s spreminjanjem svojega gibanja iti, se premikati kam: letalo zavija na desno, v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
láčen — čna o prid. (á ȃ) 1. ki čuti potrebo po jedi: lačen otrok; biti lačen; lačna živina; premraženi in lačni so čakali jutra; lačen in žejen; zelo lačen; lačen kot pes, volk / lačne pršice so še enkrat manjše kakor site / ekspr. doma ima pet lačnih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
menjeváti — újem nedov. (á ȗ) 1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega; menjavati: menjevati koruzo za sol / s prijateljem si menjujeta znamke 2. dajati, postavljati kaj na mesto, kjer je prej bilo drugo iste vrste: žena ravnokar menjuje zavese //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mísel — sli [ǝu̯] ž (ȋ) 1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti: misel opredeljuje človeka; hiter kot misel 2. nav. mn., v glagolniški rabi izraža najvišjo umsko dejavnost: iz globokih misli ga je prebudilo lajanje; zatopiti se v misli / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nesréča — e ž (ẹ) 1. stanje, ki povzroča duševne bolečine: družino je doletela nesreča; kriv je njene nesreče; zavedati se svoje nesreče; ne znajo si pomagati iz nesreče; spraviti koga v nesrečo; ekspr. zabredli so globoko v nesrečo / ekspr.: nakopal si… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nomádstvo — a s (ȃ) 1. gospodarska dejavnost, način življenja nomadov: v nekaterih afriških deželah je nomadstvo še precej pogosto / gorsko pašništvo se je omejilo na poletno nomadstvo 2. publ. pogosto preseljevanje, popotovanje: naveličal sem se nomadstva… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obiskováti — újem nedov. (á ȗ) 1. hoditi, prihajati h komu zaradi prijateljskih, družabnih stikov: ponesrečenca niso smeli obiskovati; babico smo hodili obiskovat ob praznikih; sosedje se pogosto obiskujejo / publ. ta knjižna zbirka je obiskovala zlasti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
píti — píjem nedov. (í) 1. dajati tekočino v usta in požirati: v roki je držal kozarec in pil; piti čaj, kavo, liker; šli so k studencu pit; hlastno, počasi, v dolgih požirkih piti / bolnik že je in pije; veliko, zmerno piti; pije kot goba, krava, žolna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pojávljati se — am se nedov. (á) 1. navadno s prislovnim določilom izraža (večkratno) navzočnost v prostoru ali času: beseda se pojavlja v različnih zvezah; ta priimek se na Slovenskem pogosto pojavlja / na trgu se pojavljajo vedno boljši izdelki / ta bolezen se … Slovar slovenskega knjižnega jezika